| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Intervencije po odpustu starejših pacientov za preprečevanje ponovne hospitalizacije
Jasna Plohl, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zaradi naraščanja starejšega prebivalstva, ki je najpogostejši uporabnik zdravstvenih storitev, je potrebno skrbno načrtovanje bolnišničnih odpustov, spremljanje starejših pacientov po odpustu iz bolnišnice in informiranje pacientov z namenom, da se prepreči ponovna hospitalizacija. Namen zaključnega dela je predstaviti intervencije, ki se izvajajo po odpustu starejših pacientov, za preprečevanje ponovne hospitalizacije. Metode: Pregledali smo strokovno in znanstveno literaturo v angleškem jeziku. Strokovno literaturo smo iskali v naslednjih bazah podatkov: Cinahl, Medline in SAGE journals. Članki, uporabljeni za izdelavo zaključnega dela, niso bili starejši od 10 let. Vključili smo v celoti objavljene pregledne in znanstvene članke v povezavi z našo temo, ki temeljijo na opazovalnih študijah ter sistematičnih pregledih literature. Rezultati: Intervencije za preprečevanje ponovne hospitalizacije, ki smo jih identificirali na podlagi pregleda literature, so: telefonski klici in/ali obiski na domu s strani splošnega zdravnika ali medicinske sestre, aktivno načrtovanje odpusta v času hospitalizacije, domači program za vodenje pacienta z uporabo telemedicine, napotki ob odpustu, obisk socialnega delavca v 72 urah po odpustu, pravočasna izmenjava informacij ob odpustu med bolnišnico in lekarniško dejavnostjo, poklicno usmerjene intervencije za medicinske sestre, organizacijske/kulturne intervencije, intervencije, usmerjene k pacientu in njegovim svojcem, programi vadbe, ki so jih prejeli pacienti, učinkoviti programi rehabilitacije. Razprava in sklep: Veliko avtorjev poudarja pomen nadaljnjih raziskav na to temo, saj ni najbolj jasno, katere intervencije ob odpustu starejših pacientov so resnično učinkovite za zmanjševanje ponovne hospitalizacije.
Ključne besede: načrt odpusta, ponovni sprejem pacienta, slabotni starejši, starejši z visokim tveganjem, starejši ljudje
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 121; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (549,61 KB)

2.
Prostorske značilnosti staranja prebivalstva v Sloveniji
Boštjan Kefo Kerbler, izvirni znanstveni članek

Opis: Za slovensko prebivalstvo je značilno, da se pospešeno stara. V članku zato izhajamo iz domneve, da ta proces v slovenskem prostoru ni enovit in da obstajajo pri nas različna območja staranja. Pri tem smo se osredotočili na obdobje 1981–2013, ko se je staranje prebivalstva v Sloveniji intenziviralo. Rezultati primerjalne analize so potrdili našo domnevo in določena so bila štiri območja staranja, ki so posledica različnih oblik selitvene mobilnosti slovenskega prebivalstva. V zaključku so podane smernice za nadaljnja raziskovanja dinamike staranja prebivalstva v Sloveniji.
Ključne besede: Slovenija, demografija, starejši ljudje, staranje prebivalstva, območja staranja, prostorske spremembe
Objavljeno: 10.04.2018; Ogledov: 459; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (372,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Stanovanjsko varstvo starejšega prebivalstva v Sloveniji
Boštjan Kefo Kerbler, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Zaradi staranja prebivalstva je problematika ustreznega stanovanjskega varstva prebivalstva za starejše vse bolj pereča. V Sloveniji je za starejše ljudi na voljo več oblik bivanj za starejše, med katerimi smo se v članku osredotočili na dve, ki sta v Sloveniji najbolj razširjeni, in sicer na domove za starejše in lastniško zasedena stanovanja. Predstavljene so njune značilnosti, kritično so analizirali problemi obeh oblik stanovanjskega varstva in podane so rešitve teh problemov. Članek temelji na analizi relevantne literature, statističnih podatkov in rezultatov znanstvenih raziskav o obravnavani temi. Skozi razpravo prinaša nova spoznanja o možnostih zagotavljanje primerne stopnje stanovanjskega varstva starejšega prebivalstva v Sloveniji v prihodnje.
Ključne besede: Slovenija, demogeografija, starejši ljudje, staranje prebivalstva, domovi za starejše
Objavljeno: 10.04.2018; Ogledov: 510; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (136,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Trajnostno urbanistično načrtovanje v okvirih staranja prebivalstva
Boštjan Kefo Kerbler, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Urbanistično načrtovanje se sooča z velikimi izzivov glede uskladitve morebitnih strukturnih vrzeli med grajenim okoljem in staranjem prebivalstva. Grajeno okolje je namreč pomemben dejavnik, ki vpliva na kakovost življenja ljudi, še posebej starejših. Urbanistično načrtovanje mora biti zato trajnostno tudi z vidika starajoče se družbe, saj igra pomembno vlogo pri omogočanju starejšim, da kljub starosti in s tem povezanimi mobilnostnimi, senzornimi in kognitivnimi težavami ostanejo aktivni člani družbe, zlasti lokalne skupnosti, v kateri bivajo. Neoviran dostop do grajenega okolja, možnost uporabe transportnih sredstev, raznovrstnost stanovanjske ponudbe so le nekateri elementi, o katerih razpravljamo v članku in ki lahko pozitivno vplivajo na izkušnjo staranja.
Ključne besede: funkcionalno ovirani, starejši ljudje, urbanistično načrtovanje, trajnostno načrtovanje, staranje prebivalstva, grajeno okolje
Objavljeno: 04.04.2018; Ogledov: 431; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (212,62 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Trajnostno bivanje starejših
Boštjan Kefo Kerbler, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Zaradi staranja prebivalstva se razvite države soočajo s povečevanjem finančnih potreb za zagotavljanje ustrezne zdravstvene in socialne oskrbe in s problemi zaradi premajhnih zmogljivosti ter dolgih čakalnih vrst v zdravstvenih ustanovah in zavodih institucionalnega varstva za starejše. Ker se zaradi negotovosti v gospodarstvu in vse večjega deleža neaktivnega prebivalstva finančne zmožnosti držav, da bi zagotavljale sedanjo raven ter obseg zdravstvenih in socialnih storitev, zmanjšujejo, se vse bolj pojavljajo zahteve po bolj trajnostnih načinih bivanja in storitvah za starejše. Članek izhaja iz domneve, da je zamisel uresničljiva s preureditvijo bivalnih enot in selitvijo oskrbnih storitev v domače okolje starejših ljudi, s čimer bi bilo starejšim zagotovljeno, da bi čim dlje časa ostali v svojem bivalnem okolju, v katerem bi bili sposobni živeti čim samostojneje in čim bolj kakovostno.
Ključne besede: funkcionalno ovirani, starejši ljudje, urbanistično načrtovanje, trajnostno načrtovanje, staranje prebivalstva, grajeno okolje, trajnostno bivanje, oskrba na daljavo, teleoskrba
Objavljeno: 04.04.2018; Ogledov: 405; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (187,94 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
ANALIZA PRIMERNOSTI NAPREDNIH TEHNOLOGIJ ZA NAKUPOVANJE OBLAČIL PO MERI PRI STAREJŠIH LJUDEH
Milica Žuraj, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Demografske spremebe z rastjo števila starejšega prebivalstva ustvarjajo ogromne tržne priložnosti za oblačilno industrijo. Starejši kupci se že več kot destletje soočajo z izzivi, da na trgu vnaprej izdelanih oblačil najdejo izdelke ustrezne velikosti in stila, ki so udobna in se ustrezno prilegajo obliki telesa. Spremembe, ki nastajajo s starostjo, kot so anatomske, fiziološke, sociološke, ekonomske in okoljske, lahko vplivajo na preference starejših ljudeh glede prileganja oblačil. Starejši želijo kakovostna oblačila, ki zagotavljajo lep videz in omogočajo maksimalno udobnost med nošenjem. Tehnologije za računalniško antropometrijo in CAD-sistemi za oblikovanje oblačil lahko zagotovijo koristne informacije, kako izboljšati prileganja oblačila obliki telesa starejših kupcev. Glavni namen magistskega dela je bil, poiskati ustrezno rešitev, ki bo omogočila enostaven nakup oblačil, ki po svojih funkcionalnih in estetskih lastnostih odgovarjajo potrebam in željam starejših kupcev. Namen je bil tudi raziskati nakupovalne navade in želje starejših kupcev. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, ali imajo starejši ljudi težave pri nakupovanju oblačil v trgovini (tradicionalni in/ali spletni) in pri šivilji. Cilj je bil tudi ugotoviti, ali so starejši zainteresirani za nakup oblačila po meri brez večkratnega pomerjanja s pomočjo napredne tehnologije oziroma programske opreme. Naslednji cilj magistrskega dela je ugotoviti, ali prihaja do odstopanja pri telesnih merah, ko se morajo stranke izmeriti same v primerjavi z merami, ki jih vzame šivilja. Zadnji cilj magistrskega dela je bil pridobiti kakovostne podatke o možnostih uporabe naprednih tehnologij pri spletnem nakupovanju, katere smo s pomočjo različnih metod analizirali ter ugotovili, katere napredne tehnologije so najbolj primerne za nakupovanje oblačila po meri pri starejših ljudeh. V ta namen smo najprej s pomočjo anketnega vprašalnika zbrali podatke in jih analizirali s pomočjo opisne statistike in faktorske analize. Nato smo izvedli eksperiment, v katerem so sodelovale starejše ženske, stare 55 let in več. Testiranke eksperimenta so najprej same izmerile svoje telesne mere za izdelavo oblačila. Pred merjenjem niso dobile nikakršnih navodil za pravilno merjenje. Nato je šivilja izmerila telesne mere testiranki. Testiranke in šivilja so uporabljale enak merilni trak ter so bile oblečene v enaka oblačila, ko so se merile same in ko jih je merila šivilja. Rezultati so pokazali, da imajo starejši od 55 let težave, da najdejo kakovostna oblačila ustrezne velikosti, v katerih se počutijo udobno. Zaradi spremembe telesne višine, teže ter mišičnih in kostnih deformacij, imajo starejši kupci najpogostejše težave pri izbiri hlač. Zato jim mora kupljeno oblačilo, preden ga oblečejo, šivilja skrajšati ali zožiti oziroma razširiti. Ugotovili smo, da je večina anketirancev zainteresirana za nakup oblačila po meri brez večkratnega pomerjanja na internetu. Faktorska analiza je pokazala dva širša vidika razlogov, ki vplivajo na tako vrsto nakupa, in sicer preference kupcev glede kakovosti izdelka in storitev ter preprost in cenovno udoben nakup. Za uspešno izdelavo oblačila po meri za starejše kupce, brez večkratnega pomerjanja, je ključnega pomena zagotoviti kakovostne informacije o telesnih merah in obliki telesa. Na podlagi rezultatov raziskave smo ugotovili, da prihaja do odstopanja v izmeri telesnih mer z merilnim trakom za izdelavo oblačila po meri, ko se kupci sami izmerijo in ko jih izmeri šivilja. Sklepamo lahko, da samomerjenje z merilnim trakom ni zanesljiv postopek pridobivanja telesnih mer za izdelavo oblačila po meri brez večkratnega pomerjanja. Dokazano je, da tehnologija skeniranja telesa zagotavlja bolj natančno pridobivanje telesnih mer kot merilni trak, vendar ima nekatere omejitve, ko se gre za starejše uporabnike. Predlagamo enostavno rešitev, to je uporaba spletne kamere za zajemanje telesnih mer.
Ključne besede: starejši ljudje, izdelava oblačila po meri, napredne tehnologije, postopek pridobivanja telesnih mer, spletno nakupovanje oblačil
Objavljeno: 27.01.2016; Ogledov: 1040; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

7.
Mladi in njihov odnos do nasilja nad starejšimi
Sergeja Keblič, 2013, diplomsko delo/naloga

Opis: Nasilje nad starejšimi je v današnji družbi vedno bolj prisotno. Najbolj so nasilju izpostavljeni stari ljudje, ki so bolni, oslabeli in se sami težko branijo. Najpogostejše oblike nasilja so finančna, psihična in fizična. Ker je nasilje nad starejšimi in odnos mladih do nasilja manj raziskano področje, smo naredili raziskavo, v katero smo vključili študente zdravstvene nege. V raziskavi je sodelovalo 50 študentov dodiplomskega študija. Podatke smo zbrali z anketo, s katero smo poskušali pridobiti podatke o nasilju nad starejšimi in odnos mladih do le-tega. Spraševali smo jih o pojavu nasilja nad starejšimi, kdaj govorimo o nasilju, katere vrste nasilja so pogostejše, kdo je izvajal nasilje in kako je pri nas zakonsko urejeno področje preprečevanja nasilja. Z analizo smo ugotovili, da so pogosteje žrtve nasilja ženske. Polovica anketirancev je bila redko priča nasilju nad starejšimi in mnenja, da o nasilju govorimo takrat, ko se nekdo grdo oz. grobo obnaša do starejšega. Kot pogostejšo obliko nasilja, ki se izvaja nad starejšimi, so izpostavili verbalno nasilje, v večini primerov so do starejših nasilni svojci. Ne izpostavljajo nasilja s strani študentov zdravstvene nege, če so posumili ali bili priča nasilju nad starejšimi na klinični praksi, so o tem največkrat poročali medicinski sestri. Kot razlog za molk žrtev nasilja anketiranci navajajo strah pred storilčevim maščevanjem. Dobra polovica anketiranih tudi meni, da je pri nas področje preprečevanja nasilja zakonsko slabo urejeno. Za preprečevanje nasilja je pomembno zgodnje odkrivanje le-tega, osveščanje o problemu in sodelovanje z institucijami, ki delujejo na tem področju. Ko ugotovimo, da je nekdo žrtev nasilja, je pomembno tako dejanje prijaviti.
Ključne besede: starejši ljudje, nasilje, zanemarjanje, zapuščenost, odnos mladih do nasilja
Objavljeno: 06.01.2014; Ogledov: 1328; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (457,13 KB)

8.
Varnost in varovanje starostnikov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Mateja Bidar, 2013, diplomsko delo

Opis: Podaljševanje življenjske dobe je eden največjih dosežkov družbe 20. stoletja, hkrati pa to prinaša nove izzive. Tako v Sloveniji kot drugje po svetu se veča število prebivalcev, ki jih štejemo za starostnike, hkrati pa kapacitete obstoječih ustanov, ki skrbijo za varnost starostnika, ostajajo enake oziroma se le minimalno večajo in trenutno ne zadoščajo potrebam. Iz demografskih podatkov izhaja, da se bo število starostnikov nadaljnjih 25 let večalo, in lahko pričakujemo, da bo skoraj tretjina Slovencev starejših od 64 let. Diplomsko delo predstavlja socialne podporne modele v Sloveniji, kjer starostnika še posebej varujejo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Med pravice socialnega varstva spada tudi institucionalno varstvo starostnika, ki obsega vse oblike pomoči v zavodu, v družini ali drugi organizacijski obliki, s katerimi se mu nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma ali lastne družine, zlasti pa bivanje, organizirana prehrana in varstvo ter zdravstveno varstvo. Za potrebe varovanja starostnikov so se razvili posebni tehnični pripomočki in varnostno alarmni sistemi, ki vsebujejo tudi komunikacijske sisteme, ki omogočajo preprosto komunikacijo in sodelovanje pri razvedrilnih aktivnosti. Tehnični pripomočki in varnostno alarmni sistemi varujejo starostnika na njegovem domu in mu omogočajo bolj kvalitetno bivanje. Podporne tehnologije se nanašajo na heterogeno področje aplikacij, ki predstavljajo preproste naprave kot so pametni delilniki tablet, detektorji padca in detektorji prisotnosti v postelji. Naprave združujejo računalniško napredne omrežne tehnologije, ki izboljšajo varnost in varovanje starostnikov. Ob celovitem razvoju ustreznih tehnologij in različnih oblikah pomoči, bo starostniku tudi v Sloveniji zagotovljena varna starost.
Ključne besede: starejši ljudje, varnost, varovanje, socialna varnost, varovana stanovanja, podporne tehnologije, varovalni sistemi, telemedicina, diplomske naloge
Objavljeno: 03.12.2013; Ogledov: 1962; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (395,56 KB)

9.
Spominski priklic pri starostnikih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Lucija Cizej, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o staranju in vplivu le-tega na fizične ter psihične sposobnosti posameznika. Osredotoča se na starejšo populacijo ter njen spomin v povezavi s pričanjem. Poleg starosti so opisane še druge lastnosti ter dejavniki, ki se povezujejo s pričanjem očividca. V raziskavi smo na vzorcu tridesetih starostnikov med 65 in 91 letom primerjali rezultate prostega priklica in prepoznave. Ugotavljali smo tudi razliko med moškimi in ženskami ter mlajšimi in starejšimi starostniki. Sodelovalo je enajst moških in devetnajst žensk. Povprečna starost vseh sodelujočih v raziskavi je bila 76,9 let. Udeleženci so po ogledu videoposnetka ropa najprej izpolnili vprašalnik, ki se je nanašal na prosti priklic in zatem še vprašalnik, kjer so morali med pravilnimi in napačnimi odgovori prepoznati pravilnega. Rezultati raziskave so pokazali, da so mlajši starostniki priklicali več točnih podatkov kot starejši: o osrednjem dogodku, bolj natančni so bili pri opisu okolice in opisu fizičnih lastnosti oseb s posnetka. Pri primerjavi rezultatov prostega priklica in prepoznave smo ugotovili, da starostniki pogosteje prikličejo bolj točne podatke o dogajanju in osebah pri prepoznavi. Po primerjavi odgovorov, ki so jih podali udeleženci, so ugotovitve pokazale, so ženske in moški po uspešnosti izenačeni. Medtem, ko so ženske priklicale bolj natančen opis osrednjega dogodka in jih je več omenilo, ter opisalo torbico, so moški podali bolj točne odgovore v zvezi z opisom avtomobila, oseb, podrobnosti in predmetov iz okolice.
Ključne besede: pričanje, spomin, spominjanje, priklic, prepoznava, starejši ljudje, diplomske naloge
Objavljeno: 19.11.2013; Ogledov: 1320; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (992,26 KB)

10.
Zbornik
2008, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Ključne besede: starejši ljudje, socialno varstvo, zdravje, gerontologija, izobraževanje odraslih, staranje prebivalstva, zborniki
Objavljeno: 28.05.2012; Ogledov: 1151; Prenosov: 63
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici