Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: S staranjem prebivalstva se vedno bolj zavedamo potrebe po boljšem obravnavanju kroničnih zdravstvenih težav. Obstaja precejšnje število raziskav, ki dokazujejo pomemben prispevek diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu pri obvladovanju kroničnih težav, bolezni in izboljšanju kakovosti življenja starostnikov. Namen je bil ugotoviti kakovost življenja starostnikov v domačem okolju. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja, kot raziskovalni instrument pa vprašalnik Svetovne zdravstvene organizacije o kakovosti življenja (WHOQOL-BREF), vprašalnik Katz Index (ADL), instrument za oceno samostojnosti pri osnovnih življenjskih aktivnosti starostnikov in vprašalnik The Lawton (IADL) Scale, za oceno samostojnosti pri izvajanju aktivnosti v vsakdanjem življenju. Raziskovalni vzorec je zajemal 80 starostnikov, obravnavanih v patronažnem varstvu, in 80 starostnikov brez te obravnave. Rezultati: Višja samostojnost starostnikov pri opravljanju osnovnih življenjskih aktivnosti se pozitivno povezuje s kakovostjo življenja starostnikov (ρ = 0,684, p < 0,001) ter s kakovostjo življenja (ρ = 0,583, p < 0,001). Razlika v kakovosti življenja ni statistično značilna med skupino starostnikov, ki so v obravnavi v patronažnem varstvu in tisto, ki ni (U = 2710, p = 0,059), je pa statistično značilna razlika med skupinama glede zadovoljstva z zdravjem (U = 2140, p < 0,001). Razprava in sklep: Rezultati in njihova primerjava so pokazali, da je pomembno, da diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu nudijo kakovostne, kompleksne in v potrebe starostnika usmerjene storitve. Ugotovili smo tudi, da so starostniki v večini zadovoljni s svojo kakovostjo življenja.
Ključne besede: patronažno varstvo, zdravstvena vzgoja, dejavniki kakovosti življenja, starejši ljudje, zdravje
Objavljeno v DKUM: 13.08.2021; Ogledov: 2014; Prenosov: 396
Celotno besedilo (1,22 MB)

Opis: Za slovensko prebivalstvo je značilno, da se pospešeno stara. V članku zato izhajamo iz domneve, da ta proces v slovenskem prostoru ni enovit in da obstajajo pri nas različna območja staranja. Pri tem smo se osredotočili na obdobje 1981–2013, ko se je staranje prebivalstva v Sloveniji intenziviralo. Rezultati primerjalne analize so potrdili našo domnevo in določena so bila štiri območja staranja, ki so posledica različnih oblik selitvene mobilnosti slovenskega prebivalstva. V zaključku so podane smernice za nadaljnja raziskovanja dinamike staranja prebivalstva v Sloveniji.
Ključne besede: Slovenija, demografija, starejši ljudje, staranje prebivalstva, območja staranja, prostorske spremembe
Objavljeno v DKUM: 10.04.2018; Ogledov: 1119; Prenosov: 120
Celotno besedilo (372,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Urbanistično načrtovanje se sooča z velikimi izzivov glede uskladitve morebitnih strukturnih vrzeli med grajenim okoljem in staranjem prebivalstva. Grajeno okolje je namreč pomemben dejavnik, ki vpliva na kakovost življenja ljudi, še posebej starejših. Urbanistično načrtovanje mora biti zato trajnostno tudi z vidika starajoče se družbe, saj igra pomembno vlogo pri omogočanju starejšim, da kljub starosti in s tem povezanimi mobilnostnimi, senzornimi in kognitivnimi težavami ostanejo aktivni člani družbe, zlasti lokalne skupnosti, v kateri bivajo. Neoviran dostop do grajenega okolja, možnost uporabe transportnih sredstev, raznovrstnost stanovanjske ponudbe so le nekateri elementi, o katerih razpravljamo v članku in ki lahko pozitivno vplivajo na izkušnjo staranja.
Ključne besede: funkcionalno ovirani, starejši ljudje, urbanistično načrtovanje, trajnostno načrtovanje, staranje prebivalstva, grajeno okolje
Objavljeno v DKUM: 04.04.2018; Ogledov: 1032; Prenosov: 130
Celotno besedilo (212,62 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Demografske spremebe z rastjo števila starejšega prebivalstva ustvarjajo ogromne tržne priložnosti za oblačilno industrijo. Starejši kupci se že več kot destletje soočajo z izzivi, da na trgu vnaprej izdelanih oblačil najdejo izdelke ustrezne velikosti in stila, ki so udobna in se ustrezno prilegajo obliki telesa. Spremembe, ki nastajajo s starostjo, kot so anatomske, fiziološke, sociološke, ekonomske in okoljske, lahko vplivajo na preference starejših ljudeh glede prileganja oblačil. Starejši želijo kakovostna oblačila, ki zagotavljajo lep videz in omogočajo maksimalno udobnost med nošenjem. Tehnologije za računalniško antropometrijo in CAD-sistemi za oblikovanje oblačil lahko zagotovijo koristne informacije, kako izboljšati prileganja oblačila obliki telesa starejših kupcev. Glavni namen magistskega dela je bil, poiskati ustrezno rešitev, ki bo omogočila enostaven nakup oblačil, ki po svojih funkcionalnih in estetskih lastnostih odgovarjajo potrebam in željam starejših kupcev. Namen je bil tudi raziskati nakupovalne navade in želje starejših kupcev. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, ali imajo starejši ljudi težave pri nakupovanju oblačil v trgovini (tradicionalni in/ali spletni) in pri šivilji. Cilj je bil tudi ugotoviti, ali so starejši zainteresirani za nakup oblačila po meri brez večkratnega pomerjanja s pomočjo napredne tehnologije oziroma programske opreme. Naslednji cilj magistrskega dela je ugotoviti, ali prihaja do odstopanja pri telesnih merah, ko se morajo stranke izmeriti same v primerjavi z merami, ki jih vzame šivilja. Zadnji cilj magistrskega dela je bil pridobiti kakovostne podatke o možnostih uporabe naprednih tehnologij pri spletnem nakupovanju, katere smo s pomočjo različnih metod analizirali ter ugotovili, katere napredne tehnologije so najbolj primerne za nakupovanje oblačila po meri pri starejših ljudeh. V ta namen smo najprej s pomočjo anketnega vprašalnika zbrali podatke in jih analizirali s pomočjo opisne statistike in faktorske analize. Nato smo izvedli eksperiment, v katerem so sodelovale starejše ženske, stare 55 let in več. Testiranke eksperimenta so najprej same izmerile svoje telesne mere za izdelavo oblačila. Pred merjenjem niso dobile nikakršnih navodil za pravilno merjenje. Nato je šivilja izmerila telesne mere testiranki. Testiranke in šivilja so uporabljale enak merilni trak ter so bile oblečene v enaka oblačila, ko so se merile same in ko jih je merila šivilja. Rezultati so pokazali, da imajo starejši od 55 let težave, da najdejo kakovostna oblačila ustrezne velikosti, v katerih se počutijo udobno. Zaradi spremembe telesne višine, teže ter mišičnih in kostnih deformacij, imajo starejši kupci najpogostejše težave pri izbiri hlač. Zato jim mora kupljeno oblačilo, preden ga oblečejo, šivilja skrajšati ali zožiti oziroma razširiti. Ugotovili smo, da je večina anketirancev zainteresirana za nakup oblačila po meri brez večkratnega pomerjanja na internetu. Faktorska analiza je pokazala dva širša vidika razlogov, ki vplivajo na tako vrsto nakupa, in sicer preference kupcev glede kakovosti izdelka in storitev ter preprost in cenovno udoben nakup. Za uspešno izdelavo oblačila po meri za starejše kupce, brez večkratnega pomerjanja, je ključnega pomena zagotoviti kakovostne informacije o telesnih merah in obliki telesa. Na podlagi rezultatov raziskave smo ugotovili, da prihaja do odstopanja v izmeri telesnih mer z merilnim trakom za izdelavo oblačila po meri, ko se kupci sami izmerijo in ko jih izmeri šivilja. Sklepamo lahko, da samomerjenje z merilnim trakom ni zanesljiv postopek pridobivanja telesnih mer za izdelavo oblačila po meri brez večkratnega pomerjanja. Dokazano je, da tehnologija skeniranja telesa zagotavlja bolj natančno pridobivanje telesnih mer kot merilni trak, vendar ima nekatere omejitve, ko se gre za starejše uporabnike. Predlagamo enostavno rešitev, to je uporaba spletne kamere za zajemanje telesnih mer.
Ključne besede: starejši ljudje, izdelava oblačila po meri, napredne tehnologije, postopek pridobivanja telesnih mer, spletno nakupovanje oblačil
Objavljeno v DKUM: 27.01.2016; Ogledov: 1716; Prenosov: 213
Celotno besedilo (1,66 MB)

Opis: Podaljševanje življenjske dobe je eden največjih dosežkov družbe 20. stoletja, hkrati pa to prinaša nove izzive. Tako v Sloveniji kot drugje po svetu se veča število prebivalcev, ki jih štejemo za starostnike, hkrati pa kapacitete obstoječih ustanov, ki skrbijo za varnost starostnika, ostajajo enake oziroma se le minimalno večajo in trenutno ne zadoščajo potrebam. Iz demografskih podatkov izhaja, da se bo število starostnikov nadaljnjih 25 let večalo, in lahko pričakujemo, da bo skoraj tretjina Slovencev starejših od 64 let. Diplomsko delo predstavlja socialne podporne modele v Sloveniji, kjer starostnika še posebej varujejo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Med pravice socialnega varstva spada tudi institucionalno varstvo starostnika, ki obsega vse oblike pomoči v zavodu, v družini ali drugi organizacijski obliki, s katerimi se mu nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma ali lastne družine, zlasti pa bivanje, organizirana prehrana in varstvo ter zdravstveno varstvo. Za potrebe varovanja starostnikov so se razvili posebni tehnični pripomočki in varnostno alarmni sistemi, ki vsebujejo tudi komunikacijske sisteme, ki omogočajo preprosto komunikacijo in sodelovanje pri razvedrilnih aktivnosti. Tehnični pripomočki in varnostno alarmni sistemi varujejo starostnika na njegovem domu in mu omogočajo bolj kvalitetno bivanje. Podporne tehnologije se nanašajo na heterogeno področje aplikacij, ki predstavljajo preproste naprave kot so pametni delilniki tablet, detektorji padca in detektorji prisotnosti v postelji. Naprave združujejo računalniško napredne omrežne tehnologije, ki izboljšajo varnost in varovanje starostnikov. Ob celovitem razvoju ustreznih tehnologij in različnih oblikah pomoči, bo starostniku tudi v Sloveniji zagotovljena varna starost.
Ključne besede: starejši ljudje, varnost, varovanje, socialna varnost, varovana stanovanja, podporne tehnologije, varovalni sistemi, telemedicina, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.12.2013; Ogledov: 2849; Prenosov: 407
Celotno besedilo (395,56 KB)