SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 54
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
POSLOVNI NAČRT ZA USTANOVITEV DOMA STAREJŠIH OBČANOV
Ana Malešič, 2009, diplomsko delo

Opis: Dejstvo je, da se prebivalstvo stara in tempo življenja nas prisili v to, da se moramo odreči staršem in jih namestiti v dom starejših občanov, vendar to ni vedno lahko. Ko starši izvedo, da morajo v dom starejših občanov, se navadno upirajo na vse možne načine, saj morajo v okolje, ki ga niso navajeni. Zato smo se odločili, da to spremenimo in izgradimo dom starejših občanov na vasi v kmečkem vzdušju z možnostjo zmanjšanja mesečne cene bivanja glede na udeležbo pri poslovanju doma. Osredotočili smo se na ljudi starejše od 65 let, na ljudi, ki potrebujejo delno ali popolno nego, in na finančno šibke osebe, katerim bi radi pomagali. V pričujoči diplomski nalogi smo na kratko opredelili osnovno dejavnost doma starejših občanov, katera je izvajanje institucionalnega varstva za starejše, ter definirali obseg trga in odjemalce. Odjemalci so osebe starejše od 65 let, katere razdelimo v tri skupine glede na zmožnost opravljanja osnovnih življenjskih funkcij, in finančno šibke osebe. Pozanimali smo se, kako sta zadnji dve leti poslovala nam konkurenčna domova starejših občanov v Metliki in Črnomlju. Osredotočili smo se na ekonomiko poslovanja predvidenega doma starejših občanov, v katero smo vključili fiksne, variabilne in polvariabilne stroške ter naredili bilanco stanja predvidenega doma. Določili smo najprimernejšo lokacijo podjetja na vasi ter predviden videz poslovnih prostorov. S terminskim načrtom smo določili čas, potreben za ustanovitev doma, urejanje bivalnih prostorov in tako določili mesec odprtja doma starejših občanov. Sestavili smo tudi finančni načrt, v katerem smo zajeli: - vire financiranja investicije, - predvideno prodajo in prihodke iz poslovanja, - stroške zaposlenih ter druge stroške, - finančne in poslovne obveznosti. S tem smo potrdili upravičenost našega projekta. S finančnim načrtom pa smo prišli do zaključka, da se ustanovitev doma starejših občanov zagotovo izplača.
Ključne besede: oskrba, institucionalno varstvo, starejši, donosnost, poslovni načrt
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 5779; Prenosov: 1199
.pdf Celotno besedilo (809,23 KB)

4.
Diskriminacija v delovnem razmerju s poudarkom na starosti : diplomsko delo
Natalija Kerec, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: diskriminacije, starejši delavci, delovno pravo, diplomska dela
Objavljeno: 24.07.2009; Ogledov: 2212; Prenosov: 411
.pdf Celotno besedilo (474,36 KB)

5.
VARNOST STAREJŠIH UDELEŽENCEV V CESTNEM PROMETU
Andreja Kelenc, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava varnost starejših udeležencev v prometu, predvsem voznikov motornih vozil. Glede na dejstvo, da se življenjska doba ljudi podaljšuje, s čemer se tudi povečuje število starejših ljudi udeleženih v prometu, statistični podatki izkazujejo, da njihova varnost predstavlja problem tako v Sloveniji kot tudi v celotni Evropski uniji. Število smrtnih nesreč med starejšimi vozniki se ne znižuje tako hitro kot bi želela Evropska unija, saj se kljub zadanim ciljem število žrtev prometnih nesreč ni razpolovilo. Žrtve v prometnih nesrečah so dosti krat starejši nad 64 let, saj je polovica od udeleženih povzročiteljev prometnih nesreč, v katerih so tudi smrtne žrtve. Vzrokov za prometne nesreče je več, najpogostejša vzroka prometnih nesreč z udeležbo starejšega sta prepočasna reakcija in nepoznavanje novih prometnih pravil. Zavedati se je treba da z starostjo pridejo spremembe v obnašanju, razne bolezni in obolenja ter upad psihomotoričnih sposobnosti. Vsi ti vzroki privedejo do neprilagojene hitrosti, nepravilnega obnašanja v prometu, zaradi česar se je potrebno zavedati, da odgovornosti za varno vožnjo ne nosijo zgolj starejši vozniki. V diplomskem delu sem predstavila problematiko prometne varnosti starejših voznikov. Definirane so osnove prometne varnosti, psihofizični dejavniki starostnikov, potovalne navade, značilnosti prebivalstva in motorizacije, vpliv znanja in spretnosti udeležencev. V nadaljevanju so podane analize prometne varnosti, pregled prometne varnosti med EU in Slovenijo, vpliv infrastrukture na prometno varnost starejših, podani so tudi možni ukrepi za povečanje prometne varnosti starejših v cestnem prometu.
Ključne besede: starejši udeleženci, varnost v cestnem prometu, cestna vozila, prometne nesreče
Objavljeno: 08.03.2010; Ogledov: 3601; Prenosov: 441
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

6.
Dejavniki cestno prometne varnosti z analizo varnosti v Sloveniji : diplomsko delo
Renata Brulc, 2010, diplomsko delo

Opis: Cestni promet je neizogiben del našega vsakdanjika. Vsi se ga vsak dan udeležujemo in si brez njega ne moremo predstavljati življenja. V cestnem prometu sodelujemo kot različni udeleženci (kot pešci, kolesarji, vozniki, ...) in vsak izmed nas se mora zavedati svojih ravnanj v prometu in nevarnosti, ki mu pretijo. V diplomski nalogi smo opredelili ključne dejavnike varnosti v cestnem prometu, med katere spadajo človek, vozilo, okolje in prometna signalizacija. Poskušali smo opredeliti njihovo vlogo v prometni varnosti. V nadaljevanju naloge smo izpostavili in podrobneje predstavili izpostavljene in rizične skupine udeležencev v cestnem prometu, kot so invalidi, otroci in starejši ljudje, ter opredelili njihovo ogroženost v cestnem prometu. Proti koncu diplomske naloge smo se ukvarjali z raziskovanjem prometne varnosti v naši državi, za katerega lahko rečemo, da je najpomembnejši del te naloge. Predstavili smo statistiko prometnih nesreč v minulih letih ter opisali vzroke za nastanek najpogostejših prometnih nesreč v Sloveniji. Prišli smo do spoznanja, da se naša prometna varnost počasi izboljšuje, kljub temu pa smo navedli tudi nekaj predlogov za povečanje varnosti v prometu.
Ključne besede: prometna varnost, cestni promet, invalidi, otroci, mladostniki, starejši, Slovenija
Objavljeno: 03.09.2010; Ogledov: 3708; Prenosov: 614
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

7.
USTANOVITEV MALEGA PODJETJA "X"
Alenka Flisar, 2010, diplomsko delo

Opis: Veliko ljudi razmišlja, da bi »odšli na svoje«, da bi ustanovili podjetje, ga vodili in si tako sami krojili usodo, kajti če delaš sam, upravljaš lastnino z delom (Rozman, 2009). Za uresničitev sanj je potrebno veliko poguma in sposobnosti. Podjetnik mora imeti tako imenovano podjetniško žilico. Imeti mora vizijo, biti pripravljen trdo delati in delo, ki ga opravlja, imeti rad zaradi dela samega, ne pa zaradi denarja. Le tako bo zmogel po morebitnih padcih tudi vstati. Posameznik, ki se odloča za ustanovitev malega gospodarstva, se mora seznaniti z vsemi pomembnimi dejavniki, ki bodo vplivali na njegovo poslovanje. Preden se odloči za obliko samostojnega podjetnika oziroma družbo z omejeno odgovornostjo, se mora poučiti o bistvenih problemih in lastnostih obeh oblik, da bi lahko prinesel pravo odločitev. Torej mora vedeti, kaj sploh pomeni biti del podjetniškega procesa, kaj vse je potrebno za ustanovitev podjetja, kako poteka sama ustanovitev in s tem tudi prenehanje delovanja podjetja, kako vpliva osebna odgovornost pri obeh oblikah podjetniškega udejstvovanja, kaj je z osnovnim kapitalom, ustanovitvenimi stroški in s časom, ki je potreben za ustanovitev. Zelo je pomembno, da se posameznik seznani z načinom obdavčitve dohodka, vodenjem knjig pa tudi o poslovnem računu in načinu izplačila plače. To so eni najpomembnejši dejavniki, na katere mora vsak podjetnik misliti pri odločitvi med izbiro d.o.o. in s.p.. Izbira med tema dvema sloni na njunih prednostih in slabostih, zato je pomembno, da so zastavljeni cilji, ki jih posameznik želi doseči, realni in dosegljivi. Tako je potrebno skrbno premisliti o vseh možnostih, ki so na razpolago, da je potem lahko rezultat čim učinkovitejši. Ustanovitev statusa samostojnega podjetnika je primernejša, ker je potek same ustanovitve kratkotrajnejši in stroškovno ugodnejši. Pri manjšem obsegu poslovanja je ta oblika primernejša tudi zaradi nižjih dajatev, če se pa obseg dejavnosti znatno poveča, pa je smiselno premisliti o preoblikovanju samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo. Dejstvo je, da se prebivalstvo stara in tempo življenja nas prisili v to, da se moramo odreči staršem in jih namestiti v dom starejših občanov, vendar to ni vedno lahko. Ko starši izvejo, da morajo v dom starejših občanov, se navadno upirajo na vse možne načine, saj morajo v okolje, ki ga niso vajeni. Zato smo se odločili, da to spremenimo in izgradimo oskrbni dom starejših občanov na vasi v kmečkem, domačem vzdušju z možnostjo zmanjšanja mesečne cene bivanja glede na udeležbo pri poslovanju doma. Osredotočili smo se na ljudi starejše od 65 let, na ljudi, ki potrebujejo delno ali popolno nego, in na finančno šibke osebe, katerim bi radi pomagali. V pričujoči diplomski nalogi smo na kratko opredelili osnovno dejavnost oskrbnega doma starejših občanov, katera je izvajanje institucionalnega varstva za starejše, ter definirali obseg trga in odjemalce.
Ključne besede: Samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, izbira statusne oblike, temeljni dejavniki pri izbiri, oskrbni dom, institucionalno varstvo, starejši občani.
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 1548; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

8.
Nasilje nad starejšimi v domu za starejše
Marija Cvelbar, 2010, diplomsko delo

Opis: Nasilje nad starejšimi je področje, ki je družbi znano. Takšno nasilje je tudi danes v veliki meri skrito in ga je težko odkriti. Najpogostejše oblike nasilja nad starejšimi ljudmi so: fizično, psihično ter finančno nasilje. Najbolj so nasilju izpostavljeni stari ljudje, ki so oslabeli, bolni, tisti, ki se težko fizično branijo, depresivni in dementni bolniki ter starostniki z drugimi kroničnimi duševnimi motnjami. Ker so institucionalne zlorabe najbolj neraziskana oblika zlorab in je raziskav o tem malo, smo naredili raziskavo, v katero smo vključili stanovalce doma starejših v Posavju. V raziskavi je sodelovalo 40 stanovalcev. Osnovna metoda zbiranja podatkov za raziskavo je bil anketni vprašalnik, s katerim smo poskušali pridobiti podatke o zlorabah v domu za starejše. Spraševali smo jih o pojavu nasilja nad stanovalci, katere vrste nasilja so doživeli, kdo je nad njimi izvajal nasilje, komu so se pritožili in kako je bila njihova pritožba rešena. Z analizo pridobljenih podatkov vprašalnika smo ugotovili, da je nasilje v domu starejših v posameznih primerih prisotno, nekaj stanovalcev navaja ponovitve nasilja. V večini primerov so nasilni do stanovalcev sostanovalci in svojci. Nihče od stanovalcev ne navaja kot storilca zlorabe in nasilja zdravstvenega oz. negovalnega kadra. Kot najpogostejšo obliko nasilja, ki se izvaja nad stanovalci so izpostavili verbalno nasilje, manjši odstotek stanovalcev navaja fizično in finančno nasilje.
Ključne besede: starejši ljudje, nasilje, zloraba, dom starejših
Objavljeno: 12.11.2010; Ogledov: 3104; Prenosov: 570
.pdf Celotno besedilo (497,21 KB)

9.
RAZLIKE V GIBALNI DEJAVNOSTI OTROK, STARIH OD 5 DO 11 LET
Brigita Aleš, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo s pomočjo raziskave ugotavljali razlike v količini gibalne dejavnosti med otroki, starimi od pet do enajst let, ter razlike v gibalni dejavnosti med mestnimi, predmestnimi in podeželskimi otroki. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 715 otrok, starih od 5 do 11 let, ki obiskujejo različne šole v severovzhodni Slovenije. Za ugotavljanje gibalne dejavnosti smo uporabili posebej pripravljen anketni vprašalnik, s katerim smo dobili podatke o količini gibalne dejavnosti otrok, o različnih oblikah gibalne dejavnosti otrok ter podatke o njihovem bivalnem okolju. Za ugotavljanje razlik v količini gibalne dejavnosti glede na starost in bivalno okolje smo uporabili analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistično značilnost razlik na ravni tveganja p ≤ 0,05. Rezultate smo natančneje opredelili s Post-hoc preizkusom po metodi Scheffe. Rezultati kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike med mlajšimi in starejšimi otroki v skupnem času, ki ga namenjajo gibalni dejavnosti ter v organizirani in neorganizirani obliki gibalne dejavnosti. Na vseh področjih so gibalno bolj dejavni starejši otroci, predvsem enajstletniki, ki so zmerno do visoko gibalno dejavni vsaj 60 minut na dan. Statistično pomembne razlike v gibalni dejavnosti obstajajo tudi med mestnimi, predmestnimi in podeželskimi otroki. Mestni devetletni otroci so od svojih predmestnih in podeželskih vrstnikov bolj gibalno dejavni v neorganiziranih dejavnostih, medtem ko so mestni desetletni in enajstletni otroci gibalno bolj dejavni v organiziranih dejavnostih. Rezultati so pokazali, da so starejši otroci bolj samostojni, lažje se angažirajo in sami odidejo na različne dejavnosti, medtem ko so mlajši odvisni od spremstva in posledično prostega časa svojih staršev.
Ključne besede: motorični razvoj, telesni razvoj, športna dejavnost, bivalno okolje, starejši otroci, mlajši adolescenti.
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 1635; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (497,54 KB)

10.
ŠPORTNA DEJAVNOST IN ANTROPOMETRIJSKE RAZSEŽNOSTI OTROK
Danijela Muršec, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali med skupinami različno športno dejavnih otrok, obstajajo razlike v antropometrijskih razsežnostih in kakšne te razlike so. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 454 otrok (221 dečkov in 233 deklic), starih od 9 do 11 let. Otroci so v času opravljanja meritev obiskovali mestne, primestne in podeželske šole severovzhodne Slovenije. Športno dejavnost otrok smo preverjali s pomočjo pripravljenega anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili otroci sami. Na osnovi rezultatov smo otroke ločili po spolu in razdelili v skupine (nizko, srednje in zelo športno dejavni). Telesne mere otrok smo izmerili s pomočjo antropometričnega instrumentarija, za ugotavljanje sestave telesa pa je bil uporabljen analizator Maltron BF-907. Razlike v antropometrijskih razsežnostih med skupinami različno športno dejavnih otrok, smo izračunali z analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistično značilnost razlik na ravni tveganja p ≤ 0,05. Rezultate smo natančneje opredelili s Post-Hoc preizkusom, po metodi Scheffe. Rezultati kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike med skupinama srednje in zelo športno dejavnih dečkov v količini vode v telesu, brezmaščobne mase in količini maščevja v telesu, ki so v prid zelo športno dejavnim dečkom. Rezultati so pokazali tudi statistično značilne razlike v antropometričnih razsežnostih med skupinami različno športno dejavnih deklic. Statistično značilne razlike so se pojavile v telesni višini med skupinama nizko športno dejavnih in zelo športno dejavnih deklic, v prid slednjim, ter med skupinama srednje športno dejavnih in zelo športno dejavnih deklic, prav tako v prid zelo športno dejavnih deklic. V telesni teži, indeksu telesne mase ter obsegu trebuha, so nastale statistično značilne razlike med skupinama nizko športno dejavnih in zelo športno dejavnih deklic, ki so v prid nizko športno dejavnim deklicam. Dobljeni rezultati so potrdili, da med športno dejavnostjo in nekaterimi antropometričnimi razsežnostmi obstaja pozitivna povezava. Predpostaviti je mogoče, da primerno intenzivna in dovolj pogosta športna dejavnost spodbuja hitrejši telesni razvoj ter prispeva k zmanjšanju podkožnega maščevja.
Ključne besede: telesni razvoj, gibalna dejavnost, telesne izmere, starejši otroci
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 1328; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici