Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) je močno vplival na sodobno družbo, pri čemer so starejši odrasli pogosto manj digitalno pismeni, zlasti v Sloveniji. Razumevanje njihove motivacije za vključitev v izobraževanje o IKT je ključno, saj vključuje čustvene in psihosocialne dejavnike. Raziskave so pokazale, da notranja motivacija, praktične koristi, socialna interakcija, podpora, prilagodljivost in samozavest vplivajo na motivacijo starejših odraslih za učenje o IKT. Kljub tem ugotovitvam so raziskave pogosto omejene na majhne in specifične vzorce, kar vpliva na splošnost ugotovitev. Da bi naslovili raziskovalno vrzel, smo izvedli kvantitativno raziskavo med starejšimi odraslimi v Sloveniji. Raziskava temelji na predlaganem teoretičnem modelu, ki je bil empirično preverjen in združuje ključne čustvene, psihosocialne ter kognitivne dejavnike. Ta model omogoča vpogled v motivacijo starejših odraslih, kar je pomembno za razvoj učinkovitih izobraževalnih programov. Rezultati raziskave kažejo, da je intelektualna radovednost, opredeljena kot želja po novih spoznanjih in kognitivni stimulaciji, ključna za spodbujanje starejših odraslih k vključitvi v izobraževalne programe. Model omogoča boljše razumevanje motivacije starejših odraslih za udeležbo na tečajih o IKT.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), starejši odrasli, motivacija, tečaji, vseživljenjsko učenje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (721,97 KB)

Opis: Živimo v času skokovitega razvoja novih tehnologij. Starost prebivalstva se povečuje, povečuje se tudi delež starejših delovno aktivnih. Razvoj novih tehnologij lahko predstavlja starejšim zaposlenim izziv ali pa nove možnosti. Magistrsko delo obravnava vpliv novih tehnologij na starejše zaposlene. V teoretičnem delu smo razložili pojem starejši zaposleni in predstavili pomen novih tehnologij in njihov vpliv na delovna mesta. Opisali smo tudi interakcijo med ljudmi in novimi tehnologijami. Glavna cilja raziskave sta bila ugotoviti, kako nova tehnologija na delovnem mestu vpliva na starejše zaposlene, in kako starejši zaposleni dojemajo usposabljanje ter izobraževanje s področja uporabe novih tehnologij. V magistrskem delu smo uporabili različne metode raziskovanja, s pomočjo katerih smo ugotavljali, v kolikšni meri se starejši zaposleni soočajo z uporabo novih tehnologij, v kolikšni meri se starejši zaposleni udeležujejo izobraževanj glede na izobrazbo, ali se v večji meri usposabljanj in izobraževanj s področja uporabe novih tehnologij udeležujejo moški ali ženske ter ali starejši zaposleni menijo, da bi se lažje in bolje prilagodili vplivu novih tehnologij, če bi delodajalec prilagodil delovne procese. Ugotovili smo, da imajo nove tehnologije pozitiven vpliv na starejše zaposlene ter da imajo starejši zaposleni dovolj spretnosti in znanj za njihovo uporabo. Nove tehnologije starejšim zaposlenim ne predstavljajo težav niti stresa. Z vidika udeležbe usposabljanj in izobraževanj s področja novih tehnologij glede na spol ugotavljamo, da razlik ni. Starejši zaposleni občutijo vrzel na področju prilagajanja delovnih procesov s strani delodajalcev.
Ključne besede: nove tehnologije, starejši zaposleni
Objavljeno v DKUM: 18.03.2024; Ogledov: 310; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,39 MB)

Opis: V današnjem svetu je vse več nove tehnologije, katero uporabljamo vsi, mladi in stari. Za starejšo populacijo je današnja tehnologija ter uporaba pametnih naprav precej nova stvar. Zaradi hitrega razvijanja naprav je pomembno redno izobraževanje ter učenje. Uporaba pametnih naprav se med starejšo populacijo vse bolj povečuje, saj tehnologija izboljšuje kakovost njihovega življenja ter zagotavlja varnost in udobje. Pametne naprave starejšim v domovih za starejše pomagajo, da ostanejo povezani z zunanjim svetom, hitreje prejemajo novice in obvestila, najbolj pomembno pa je, da lahko vsakodnevno komunicirajo s svojo družino in prijatelji. Te naprave lahko tudi pripomorejo k varnosti starejših. Nepravilna uporaba pametnih naprav pa lahko privede do veliko groženj (kot so kibernetski napadi, kraja podatkov, prestrezanje v naprave idr.), za katere nekateri starostniki sploh ne vedo, da obstajajo. Zato je med uporabo pametnih naprav potrebna previdnost. Pomembno pa je tudi, da se starejši pred uporabo pametnih naprav ustrezno poučijo o njihovi uporabnosti in da so naprave preproste za uporabo. V diplomski nalogi smo preučevali kaj so pametne naprave ter katere vrste pametnih naprav obstajajo. Raziskovali smo tudi, katere pametne naprave so sploh na voljo starejši populaciji. V osrednjem delu je bila narejena analiza uporabe pametnih naprav med starejšo populacijo. Naredili smo intervjuje s stanovalci v domovih za starejše. Ugotovili smo, da vprašani uporabljajo zelo malo naprav, katere so jim na voljo. Uporabljajo pa predvsem določene vrste pametnih naprav, kot so pametni telefon, prenosna tablica in pametna televizija. Zanimalo nas je tudi, koga stanovalci prosijo za pomoč v domovih za starejše in koliko se udeležujejo izobraževanj o uporabi pametnih naprav.
Ključne besede: pametne naprave, starejši odrasli, kibernetske grožnje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 453; Prenosov: 47
Celotno besedilo (970,13 KB)

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali načrtovanje in vrednotenje uporabniške izkušnje digitalno dostopnih rešitev za starejše uporabnike. Izvedli smo sistematičen pregled literature, da smo predstavili uporabniško izkušnjo, načrtovanje le-te in ugotovili principe digitalne dostopnosti in težave, s katerimi se soočajo starejši uporabniki. Pripravili smo prototip rešitve na osnovi načrtovane uporabniške izkušnje in ga preverili z uporabniki, ki so bili ciljna publika. S pomočjo vprašalnika UEQ in intervjuja smo testirali vpliv principov digitalne dostopnosti na uporabniško izkušnjo in ugotovili, da uveljavljanje teh principov pozitivno vpliva na uporabniško izkušnjo starejših uporabnikov.
Ključne besede: uporabniška izkušnja, digitalna dostopnost, starejši uporabniki, načrtovanje, vrednotenje
Objavljeno v DKUM: 23.05.2023; Ogledov: 585; Prenosov: 106
Celotno besedilo (4,02 MB)

Opis: V delovnem okolju se vedno pogosteje srečujemo s sodelovanjem med različnimi generacijami. Starejši zaposleni želijo ostati v organizacijah, vedno več pa je mlajših zaposlenih, ki si želijo vstopiti na trg dela. Da lahko različne generacije delujejo sinergično, je potrebna vzpostavitev medgeneracijskega sodelovanja. Medgeneracijsko sodelovanje omogoča izmenjavo znanj, vzpostavitev empatije na delovnem mestu in neposredno vpliva na počutje in zdravje starejših zaposlenih v organizaciji. Pogoj za vzpostavitev medgeneracijskega sodelovanja je zavedanje njegovega pomena in doprinesa organizaciji. Oblikovali smo anketni vprašalnik, ki je obsegal 13 vprašanj, ki so se nanašala na medosebne odnose med starejšimi in mlajšimi zaposlenimi, diskriminacijo na delovnem mestu in pogled na medgeneracijsko sodelovanje. S pomočjo anketnega vprašalnika smo raziskovali, kako prenašanje znanja med generacijami vpliva na uspešnost starejših zaposlenih, ali diskriminacija na delovnem mestu vpliva na zdravje in medosebne odnose starejših in mlajših zaposlenih in ali mlajši zaposleni spoštujejo starejše in se zavedajo, da jim izmenjava znanj omogoča večjo uspešnost na delovnem mestu. Z raziskavo smo ugotovili, da se starejši zaposleni počutijo spoštovane na delovnem mestu in se zavedajo, da so pomemben del organizacije. Mlajši zaposleni vidijo starejše zaposlene kot vir znanja, ki ga starejši radi delijo z njimi. Zavedajo se, da njihov medosebni odnos vpliva na počutje in zdravje starejših ter neposredno na njihovo kakovost in uspešnost dela. Medgeneracijsko sodelovanje v organizacijah pripomore k zmanjšanju ali odstranitvi stereotipov in starostne diskriminacije med zaposlenimi.
Ključne besede: medgeneracijsko sodelovanje, starejši zaposleni, zaposleni, staranje
Objavljeno v DKUM: 19.09.2022; Ogledov: 785; Prenosov: 198
Celotno besedilo (876,62 KB)