Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Delež ljudi, starejših od 65 let, narašča v razvitih državah, tudi v Sloveniji. Staranje prebivalstva vpliva na družbo kot celoto, kar se odraža tudi v prostoru. V poglavju so predstavljeni izsledki raziskave, s katero smo ugotavljali nekatere socialne lastnosti in aktivnosti starejših prebivalcev Dravskega polja, razlike med njimi in njihovo medsebojno pogojenost. Na razlike v izbranih socialnih lastnostih in aktivnostih med anketiranimi starejšimi posamezniki z Dravskega polja vplivajo dejavniki: višina dohodkov, stopnja izobrazbe in zdravstveno stanje. Spoznanja smo povezali z (družbeno)geografskimi značilnostmi regije. Opredelili smo povezavo z umeščenostjo naselij v prostor ter z razvojem in širitvijo naselij, gospodarskimi razmerami in njihovim vplivom na okolje. Poznavanje vzrokov heterogenosti v socialnih lastnostih ter v aktivnostih starostnikov lahko pripomore k razumevanju njihovega odnosa do prostora in delovanja v njem, s tem pa tudi na načrtovanje trajnostnih organizacijskih politik, vpeljavo ustreznih ukrepov in na kakovostno staranje v vse bolj starajoči se družbi Dravskega polja.
Ključne besede: Dravsko polje, starejši prebivalci, socialne lastnosti, aktivnosti, vzroki heterogenosti
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (2,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko staranja prebivalstva in s tem povezanega izziva ustvarjanja ustreznega delovnega okolja za starejše zaposlene. Zaradi demografskih sprememb in podaljševanja delovne dobe se organizacije vse pogosteje srečujejo s potrebo po prilagoditvi delovnih mest, ki bodo podpirala zdravje, zadovoljstvo in delovno učinkovitost starejših zaposlenih. V ospredju je vprašanje, kako vzpostaviti delovno okolje, ki bo hkrati motivacijsko in varno ter spodbudno za medgeneracijsko sodelovanje. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni ključne značilnosti starejših zaposlenih; pravni okvir njihovega zaposlovanja; prednosti in slabosti, ki jih prinašajo organizacijam, ter izzivi, s katerimi se srečujejo pri vključevanju v delovno okolje. Poseben poudarek je namenjen vprašanjem motivacije, prisotnosti stereotipov in diskriminacije, absentizma ter medgeneracijskih konfliktov. Obenem so predstavljeni tudi primeri dobrih praks slovenskih in tujih podjetij, ki so že uspešno uvedla ukrepe za prilagoditev delovnega okolja starejšim zaposlenim. V empiričnem delu je bila izvedena kvalitativna raziskava v izbrani organizaciji, ki je zajemala poglobljen intervju s pristojno osebo v kadrovski službi. Zbrani podatki so pokazali, da organizacija že prepoznava pomen starejših zaposlenih in si prizadeva za izboljšave, a so prisotne tudi številne priložnosti za nadaljnji razvoj, zlasti na področjih promocije zdravja in sistematičnega prenosa znanja med generacijami. Na osnovi analiziranih podatkov so bile oblikovane konkretne smernice za izboljšanje delovnega okolja starejših zaposlenih. Premišljene prilagoditve se kažejo kot dejavnik, ki lahko izboljša zadovoljstvo, motivacijo in delovno učinkovitost starejših zaposlenih ter podpre dolgoročno uspešnost organizacije.
Ključne besede: staranje prebivalstva, starejši zaposleni, izboljšave delovnega okolja, spodbujanje delovne aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 22.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti vpliv starejših sorojencev na doseganje mejnikov gibalnega razvoja 1–2 leti starih otrok. V teoretičnem delu so bili predstavljeni gibalni razvoj in gibalne spretnosti otrok do 2. leta, mejniki gibalnega razvoja in vloga starejših sorojencev pri gibalnem razvoju otroka. V empiričnem delu so bili predstavljeni rezultati raziskave, v katero je bil vključen neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije staršev otrok, starih 1–2 leti, iz šestih enot vrtcev Občine Moravske Toplice. Podatki so bili zbrani s kvantitativno tehniko, merski instrument je predstavljal anketni vprašalnik za starše. Za analizo podatkov je bil uporabljen t-test za neodvisne vzorce. Rezultati so pokazali, da otroci s starejšimi sorojenci niso dosegali gibalnih mejnikov hitreje v primerjavi z otroki brez sorojencev, razlika ni bila statistično značilna (p > 0,05). Ugotovljeno je bilo, da so otroci s starejšimi sorojenci hitreje dosegli mejnika sedi in lazi, medtem ko so otroci brez sorojencev prej dosegli mejnike stoji opora, hodi opora, stoji samostojno in shodi. Prav tako ni bila ugotovljena statistično značilna razlika (p > 0,05) med otroki z enim in več starejšimi sorojenci. Otroci z več starejšimi sorojenci so hitreje dosegli mejnik sedi, otroci z enim sorojencem pa so prej dosegli mejnike lazi, stoji ob opori, hodi ob opori, stoji samostojno in shodi.
Ključne besede: otrok 1–2 leti, gibalni razvoj, mejniki gibalnega razvoja, starejši sorojenci
Objavljeno v DKUM: 20.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (979,72 KB)

Opis: Uvod: Slaba adherenca pri jemanju zdravil je pomemben javnozdravstveni problem, zlasti med ranljivimi starejšimi, kar vodi k večji obolevnosti, umrljivosti in stroškom zdravstvenega varstva. Dejavniki, ki vplivajo na adherenco, so številni in vključujejo socio-ekonomske dejavnike, dejavnike povezane z zdravstvenim sistemom, dejavnike povezane z boleznijo, dejavnike povezane s terapijo in dejavnike povezane s pacientom, medtem ko pomanjkanje specifičnih strategij za njihovo obravnavo dodatno povečuje tveganje za neželene izide zdravljenja. Namen doktorske disertacije je zato bil oblikovati in raziskati učinkovitost sklopa preventivnih intervencij medicinskih sester v patronažnem varstvu pri obravnavi ranljivih starejših s ciljem izboljšanja adherence pri jemanju zdravil. Metode: Uporabili smo metodologijo raziskav mešanih metod, in sicer integracijo akcijskega raziskovanja in randomizirane kontrolirane raziskave. Za ugotavljanje ovir in oblikovanje predloga preventivnih intervencij za izboljšanje adherence pri ranljivih starejših smo izvedli pregled in analizo literature, pri tem pa uporabili deskriptivno metodo ter metodo analize in sinteze. Sledil je kvalitativni del raziskave, ki je vključeval štiri fokusne skupine z namenskim vzorcem 31 oseb, katerih podatke smo analizirali z metodo vsebinske analize. Kvantitativni del raziskave je vključeval izvedbo randomizirane kontrolirane raziskave v skladu s smernicami CONSORT. Raziskava je potekala v patronažnih službah dveh zdravstvenih domov in je zajela 639 ranljivih oseb s suboptimalno adherenco, naključno razdeljenih v intervencijsko in kontrolno skupino. Podatke, zbrane s pomočjo psihometrično testiranih vprašalnikov, smo analizirali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati: S kvalitativno raziskavo smo prepoznali ovire za adherenco, povezane z zdravili, pacientom in zdravstvenim sistemom. Predlagane intervencije vključujejo ravnanje z zdravili, poučevanje pacientov, podporne socialne mreže ter zagotavljanje neprekinjene oskrbe. V randomizirani kontrolirani raziskavi so bili v analizo glede na namen zdravljenja na koncu vključeni 203 udeleženci iz intervencijske in 207 udeležencev iz kontrolne skupine, za analizo po protokolu pa 123 udeležencev iz intervencijske in 121 iz kontrolne skupine. Intervencije medicinskih sester niso imele statistično pomembnega vpliva na izboljšanje adherence, samoučinkovitosti ali zaznane kakovosti življenja (p > 0,05). Kontrolna skupina je pokazala rahlo izboljšanje adherence v primerjavi z intervencijsko skupino, kar je bilo v nasprotju s pričakovano hipotezo. Povprečna vrednost adherence ob zaključku intervencije je bila v intervencijski skupini 8,89 (SD = 3,92) in v kontrolni skupini 8,61 (SD = 3,97). Po treh mesecih so vrednosti znašale 8,27 (SD = 4,16) v intervencijski skupini in 8,75 (SD = 3,98) v kontrolni skupini. Samoučinkovitost po treh mesecih je znašala 31,93 (SD = 6,66) v intervencijski skupini in 31,43 (SD = 6,73) v kontrolni skupini. Statistično pomembnih razlik pri zaznani kakovosti življenja prav tako nismo ugotovili. Razprava in sklep: Raziskava je ponudila pomembne vpoglede v problematiko adherence pri jemanju zdravil pri ranljivih starejših in poudarila pomembno vlogo medicinskih sester v patronažnem varstvu. Čeprav učinkovitost oblikovanega sklopa preventivnih intervencij ni bila dokazana, raziskava predstavlja prvi tovrstni poskus v okviru randomizirane kontrolirane raziskave na tem področju, ki je sledila CONSORT smernicam. Pridobljeni podatki o ovirah, samoučinkovitosti in izhodiščni adherenci pri ranljivih starejših ponujajo dragoceno izhodišče za nadaljnje raziskave. Raziskava odpira več možnosti za prihodnje delo, vključno z nadaljnjim prilagajanjem in preizkušanjem modela v različnih okoljih. Predlagamo implementacijo razvitega modela v praksi in ponovno oceno njegove učinkovitosti, da bi izboljšali adherenco in s tem povezane zdravstvene izide ranljivih starejših.
Ključne besede: preventivne intervencije, patronažno varstvo, ranljivi starejši, adherenca pri jemanju zdravil
Objavljeno v DKUM: 02.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 65
Celotno besedilo (5,38 MB)

Opis: Staranje prebivalstva povzroča velike demografske spremembe, posledica katerih je pojav novih oblik oskrbe starejših. Starejši se vedno bolj odločajo za staranje na svojem domu, kjer hočejo ohraniti svojo individualnost. V magistrskem delu smo raziskovali zadovoljstvo med vpletenimi znotraj storitev Pomoči na domu, kjer smo z izvajanjem pol strukturiranih intervjujev preučevali zadovoljstvo in odnose med uporabniki, svojci in zaposlenimi v treh sosednjih koroških občinah. Zanimalo nas je, kakšne odnose imajo le-ti med seboj in katere so spremembe, ki bi si jih želeli videti na področju domače socialne oskrbe. Uporabniki in svojci so precej zadovoljni s storitvami, zaposleni pa na delovnem mestu ne čutijo preobremenjenosti. Odnosi med njimi so odlični. Največ sprememb, ki jih intervjuvanci želijo, se nanašajo na ureditev sistema, s katerim je povezana višja plača in večje število oskrbovalk.
Ključne besede: starejši, staranje na domu, pomoč na domu, zadovoljstvo, dolgotrajna oskrba
Objavljeno v DKUM: 09.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,06 MB)