| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Promocija zdravja in preventivna uporaba večsevnih probiotikov za preprečevanje okužb zgornjih dihal pri starejših osebah
Maja Strauss, 2024, doktorska disertacija

Opis: Uvod: Življenjska doba se povečuje, s starostjo pa prihaja do različnih sprememb v imunskem sistemu, ki vodijo v povečano tveganje za nastanek okužb, od katerih so najpogostejše okužbe gastrointestinalnega in respiratornega trakta. Zato so številne raziskave usmerjene v preprečevanje infekcij dihal pri tej populaciji z namenom izboljšanja kakovosti življenja. Pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja starejših oseb ima uravnotežena črevesna mikrobiota, ki posredno vpliva na imunski sistem. Probiotiki izkazujejo koristno podporo črevesni mikrobioti. Z doktorsko disertacijo smo želeli raziskati, kakšna je vloga promocije zdravja in preventivne uporabe probiotikov pri preprečevanju okužb zgornjih dihal. Metode: Izvedena je bila dvojno slepa, s placebom kontrolirana klinična študija z uporabo večsevnega probiotika OMNi-BiOTiC® Active. V raziskavi so bili uporabljeni validirani anketni vprašalniki: mini prehranska anamneza (MNA), vprašalnik o zdravju EQ-5D-5L, vprašalnik o kakovosti življenja (SF-36) in profil zdravega življenjskega sloga II (HPLP II). Zbrane podatke smo analizirali s statističnim programom SPSS (IBM SPSS 28.0, SPSS Inc., Chicago, IL, USA). Uporabljeni so bili opisna statistika, t-test za neodvisne vzorce, Mann-Whitneyjev U-test, t-test za odvisne vzorce, hi-kvadrat test in Fisherjev eksaktni test. Rezultati: V klinično študijo je bilo vključenih 32 (33,7 %) moških in 63 (66,3 %) žensk. Povprečna starost udeležencev študije je bila 70,3 ± 4,8 leta; moških 72,1 ± 4,8 leta in žensk 69,3 ± 4,5 leta. V skupino, ki je prejemala probiotik, je bilo razporejenih 49, v skupino placebo pa 46 starejših oseb. Populacija je bila normalne prehranjenosti, saj je bil povprečni vmesni rezultat orientacijskega testa MNA 13,2 ± 1,1. Pojavnost okužb zgornjih dihal ni pokazala statistično značilne razlike med obema skupinama (p = 0,52449). Udeleženci klinične študije, ki so uživali probiotike, so imeli statistično značilno (p = 0,011) krajši čas trajanja bolezni, in sicer 3,1 ± 1,6 dneva, medtem ko je bil čas trajanja v placebo skupini 6,0 ± 3,8 dneva. Rezultati kažejo, da se starejše osebe premalo udeležujejo delavnic promocije zdravja in da lahko preventivna uporaba probiotikov pomaga skrajšati trajanje poteka bolezni. Razprava: Promocija zdravja ima ključno vlogo pri zagotavljanju kakovosti življenja pri starejši populaciji. Za izboljšanje zdravja starejše populacije sta potrebna sistemski pristop ter nudenje skupinskega in tudi individualnega izobraževanja. Ugotovitve naše raziskave kažejo, da je priporočljivo uživanje večsevnih probiotikov pri starejših osebah, saj lahko pripomorejo k lažji obliki akutne okužbe zgornjih dihal. Večsevni probiotiki imajo različne še neraziskane učinke na zdravje, zato so možnosti nadaljnjega raziskovanja odprte na številnih področjih.
Ključne besede: promocija zdravja, probiotiki, starejše osebe, okužba zgornjih dihalnih poti
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 105; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (3,76 MB)

2.
Uporaba prehranskih dopolnil med stanovalci v domovih za starejše v pomurju
Tatjana Pernat Ščančar, 2023, magistrsko delo

Opis: Povzetek Prehrana vpliva na zdravje človeka v vseh življenjskih obdobjih. Še posebej pazljivi s prehrano moramo biti v starosti, saj se ob starostnih spremembah pojavljajo še bolezni. Starejši ljudje si radi lajšajo manjše težave z alternativnimi ukrepi, kamor sodijo tudi prehranska dopolnila, ki zaradi prepričanja, da samo pozitivno vplivajo na zdravje, pridobivajo na veljavi. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako pogosto in katera prehranska dopolnila uživajo starejši v domskem varstvu v Pomurju. Uporabljena je bila kvantitativna metoda dela, podatki so bili pridobljeni z anonimnim anketnim vprašalnikom v osebnem intervjuju. Na anketna vprašanja je odgovorilo 109 starejših oseb v domskem varstvu dveh domov v Pomurju. Z raziskavo smo ugotovili, da si kar 99,1 % starejših v domskem varstvu dopolnjuje prehrano z vitaminom D3, kar jim je bilo predpisano s strani zdravnika v času epidemije covida-19. 28,4 % stanovalcev je poleg vitamina D3 uživalo še najmanj eno prehransko dopolnilo. Dokazali smo, da med stanovalci domov za starejše v Pomurju ne obstaja povezava med izobrazbo in pogostostjo uporabe prehranskih dopolnil. Stanovalci v domskem varstvu so relativno dobro seznanjeni z možnimi neželenimi učinki, vendar ne vedo, kdaj naj z uživanjem prehranskih dopolnil prenehajo. Ugotovljeno je bilo, da se je uporaba prehranskih dopolnil v času pandemije covida-19 povečala. Pomembno je, da dodatno izobrazimo zdravstvene delavce in poučimo uporabnike o varni in primerni uporabi prehranskih dopolnil ter možnosti poročanja neželenih dogodkov za lažje osveščanje javnosti in njihovo preprečevanje.  
Ključne besede: starejše osebe, domovi za starejše, prehranska dopolnila, varna uporaba, covid-19
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 402; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

3.
Vpliv probiotikov na respiratorne okužbe starejših posameznikov
Miha Hajduk, 2023, diplomsko delo

Opis: Akutne respiratorne okužbe so po vsem svetu splošno razširjen zdravstveni problem, z 90% smrtnostjo pri ljudeh, starejših od 65 let. Ker imunosenescenca vpliva na posameznikovo zdravje, izvajamo ukrepe za dvig imunskega sistema, kamor spada tudi uživanje probiotikov. Probiotiki so živi organizmi, katerih uporaba v zadostnih količinah ugodno vpliva na posameznikovo zdravje. Zaključno delo je temeljilo na opisni metodi dela, pregledano strokovno literaturo smo pridobili iz elektronskih baz CINAHL, PubMed, ScienceDirect. Pri tem smo upoštevali vključitvene in izključitvene kriterije ter sam potek iskanja literature prikazali z diagramom poteka po smernicah PRISMA. Za oceno kakovosti izbranih študij smo uporabili hierarhijo dokazov v osmih stopnjah. Opravili smo tematsko analizo in sintezo podatkov. Študije so pokazale, da so probiotiki lahko potencialen del pristopa k zaščiti pred respiratornimi okužbami starejših oseb. V študiji so z uporabo Lactiplantibacillus pentosus B240 znižali incidenco respiratornih okužb in z Lacticaseibacillus casei Shirota skrajšali čas trajanja same okužbe. Probiotiki imajo pozitiven vpliv na zdravje človeka, saj spodbudijo imunski sistem in proizvodnjo protimikrobnih peptidov, kratkoverižnih maščobnih kislin in drugih koristnih metabolitov. Uporaba probiotikov kot zaščite starejših oseb pred respiratornimi okužbami in pri lajšanju simptomatike le-teh ima lahko poleg kliničnega tudi ekonomski doprinos.
Ključne besede: probiotiki, respiratorne okužbe, starejše osebe
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 444; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (841,15 KB)

4.
Spolno nasilje nad starejšimi osebami v socialno varstveni ustanovi
Tjaša Marin, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Spolno nasilje nad starejšimi osebami predstavlja problematiko, o kateri se do nedavnega ni veliko govorilo. Gre za situacijo, ki pri starejših odraslih ostaja zapostavljena v raziskavah, politiki in praksi. Natančnejši podatki o razširjenosti še niso na voljo, posledično še ni oblikovan natančen pristop k njenemu preprečevanju. Namen diplomskega dela je raziskati spolno nasilje nad starejšimi osebami v socialnovarstvenih ustanovah. Metode: V diplomskem delu smo pregledali literaturo na temo spolnega nasilja nad starejšimi osebami v socialnovarstvenih ustanovah. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in Science Direct. Zastavili smo si vključitvene in izključitvene kriterije. Prikaz iskanja literature smo prikazali z diagramom PRISMA. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Rezultati: Skupno številno identificiranih zadetkov je znašalo 455, od katerih smo 6 raziskav vključili v končno analizo. Raziskave poudarjajo pomen izobraževanja, ustrezne komunikacije in opazovanja kot preventivne intervencije. Razprava in zaključek: Po pregledu literature smo razbrali, da gre za neprijetne dogodke, za katere se od medicinske sestre pričakuje vseživljenjsko učenje in s tem povezano izpopolnjevanje v preventivnih intervencijah. Le z zrelostjo, znanjem in komunikacijskimi sposobnostmi je možno konstruktivno reševati spolno nasilje.
Ključne besede: negovalne intervencije, preprečevanje spolnega nasilja, socialnovarstvene ustanove, starejše osebe
Objavljeno v DKUM: 15.05.2023; Ogledov: 658; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (698,09 KB)

5.
Osamljenost in socialna izoliranost pri starejših osebah v času pandemije covid-19
Katja Knuplež, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: V času trajanja pandemije COVID-19 je bil svet prisiljen v omejevanja stikov za zaščito ranljivih skupin, v katero spadajo tudi starejše osebe. Zaradi omejevanja stikov in socialnega distanciranja z namenom zaščite ranljivih in krhkih starejših oseb so nastale številne posledice, kot so depresija, osamljenost, motnje razpoloženja, čustvene motnje, razdražljivost. Namen zaključnega dela je ugotoviti vpliv osamljenosti in socialne izoliranosti v času pandemije COVID-19 na duševno dobro počutje starejših oseb. Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature v angleškem in slovenskem jeziku. Pri pregledu, analizi in sintezi člankov smo uporabili naslednje podatkovne baze: CINAHL, PubMed, Sage in Web of Science. Za izbiro in prikaz člankov iz podatkovnih baz je bil uporabljen diagram poteka iskanja virov po priporočilih PRISMA. S tematsko analizo smo zbrane podatke ustrezno analizirali in sintetizirali. Rezultati: Od skupnega seštevka 1102 zadetkov smo vključili 13 zadetkov. Skozi analizo in sintezo smo dobili štiri podkategorije, in sicer Biološki, Psihološki in Socialni vidik ter Spopadanje s pandemijo. Na podlagi podkategorij smo oblikovali eno glavno kategorijo, in sicer Duševno dobro počutje starejše osebe v času pandemije COVID-19. Razprava in sklep: Negativen vpliv osamljenosti in socialne izoliranosti je terjal negativne posledice na duševnem počutju starejših oseb. Nastale so številne posledice na duševnem počutju starejših oseb, ki so negativno vplivale na sam potek njihovega življenja.
Ključne besede: osamljenost, socialna izoliranost, starejše osebe, Covid-19, pregled
Objavljeno v DKUM: 25.01.2023; Ogledov: 915; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

6.
Ergonomski pristopi pri obravnavi starejših oseb v institucionalnem varstvu
Kristina Palko, 2022, diplomsko delo

Opis: Fizične, psihične in biomehanske obremenitve na delovnih mestih zdravstvene nege so dejstvo. Ker njihove posledice lahko vodijo do negativnih posledic tako za zaposlene kot za delodajalce, so nujno potrebni ukrepi ergonomije. Namen diplomskega dela je raziskati delovne obremenitve medicinskih sester pri delu s starejšimi osebami, ugotoviti poznavanje ergonomskih principov ter njihovo dejansko uporabo pri delu s starejšimi osebami.
Ključne besede: ergonomija, medicinska sestra, zdravstvena nega starejše osebe
Objavljeno v DKUM: 20.12.2022; Ogledov: 967; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

7.
Omejitev osebne svobode starejših v domu za starejše na odprtem oddelku
Sara Vigali, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zaposleni v domovih za starejše v podravski statistični regiji delajo z najbolj ranljivo skupino – to so starejši, ki so jim lahko velikokrat zaradi manjše samostojnosti in hkrati večje odvisnosti od negovalcev oziroma oskrbovalcev kršene pravice. Pričujoča magistrska naloga zastavlja raziskovalno vprašanje: »Kakšna je problematika poznavanja kršitev pravic osebne svobode starejših v domovih za starejše občane (na odprtem oddelku) s strani zdravstvenega in negovalnega osebja?« Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava, ki je potekala med zdravstvenim in negovalnim osebjem zaposlenih v domovih za starejše, na odprtih oddelkih, na področju severovzhodne Slovenije (N = 124). Kot instrument raziskave je bil izbran anketni vprašalnik, ki smo ga pripravili sami, na podlagi teoretičnih izhodišč in raziskav obravnavanega področja. Za preverjanje naših hipotez smo uporabili postopke opisne statistične obdelave podatkov. Rezultati: 94 % (N = 92) anketiranih je navedlo, da so s pravicami starejših do osebne svobode seznanjeni, le 6 % pravic ne pozna. Potreba po izobraževanju o problematiki kršenja pravic zaposlenih do starejših se je v raziskavi pokazala le pri diplomiranih zdravstvenih delavcih, medtem ko drugi anketiranci interesa zanjo niso pokazali. Večina zaposlenih v domovih za starejše občane navaja, da ne krši pravice starejše osebe do osebne svobode. 88 % vseh anketiranih pa je ocenilo, da omejevanje pravic starejših do osebne svobode pozitivno sovpada z zadovoljstvom uporabnikov ter dobrim medsebojnim odnosom. Razprava in sklep: Znanje zdravstvenih delavcev na področju prava in pravic, ki jih imajo starejši v domovih za starejše občane, in na splošno je siromašno. Ključen razlog za obstoj njihove socialne izključenosti in diskriminacije ter kršenja pravic, ki jih imajo, pa je primarno preventivne, a tudi kurativne in, seveda, tudi družbene narave, delno pa tudi posledica ignorance zdravstvenega sistema.
Ključne besede: starejše osebe, dom za starejše osebe, osebna svoboda, pacientove pravice, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 22.03.2022; Ogledov: 13995; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (533,43 KB)

8.
Pomen spiritualnosti v življenju starejših oseb
Katja Fištravec, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Število starejših ljudi po svetu se hitro povečuje. Izrazito podaljševanje življenjske dobe ne prinaša samo negativnih vzorcev, ampak predvsem ustvarjalne naloge in izzive za razvoj na področju zdravstvene nege in oskrbe starejših oseb. Težave se vse pogosteje poglabljajo ravno pri starejših, saj doživljajo močne stiske in ravno to je v ospredje postavilo spiritualno oskrbo, ki pa se v kliničnem okolju ne izvaja. S tem zaključnim delom želimo ugotoviti, kakšen pomen ima spiritualnost v življenju starejših oseb. Metode: Uporabili smo krovni (angl. umbrella) sistematični pregled z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Pri tem smo upoštevali PRISMA smernice za izvedbo krovnih sistematičnih pregledov. Za kritično oceno člankov smo uporabili Joanna Briggs Institutes ocenjevalno orodje. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali po metodi tematske analize. Rezultati: V tematsko sintezo smo, izmed 530 identificiranih zadetkov, vključili štirinajst člankov. Poudarili smo glavno temo: Zagotavljanje spiritualne oskrbe pri starejših, osnovano iz devetih primarnih tem, ki prispevajo k razumevanju pomena spiritualnosti in spiritualnih potreb v življenju starejših, ocenjevanja teh in izzivov pri zagotavljanju spiritualne oskrbe. Razprava in sklep: Spiritualna oskrba bi morala biti vključena v vsakdanjo prakso zdravstvene nege in oskrbe, saj pri starejših osebah pomembno pripomore k lažjemu spoprijemanju z vsakodnevnimi težavami, ki se v starosti pojavijo. Pomembna so izobraževanja medicinskih sester za uspešnejše prepoznavanje, ocenjevanje in zadovoljevanje spiritualnih potreb starejših.
Ključne besede: starejše osebe, spiritualnost, pomen, pregled.
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 1513; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

9.
Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici