| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
21.
DISKRIMINACIJA PO STAROSTI V SODNI PRAKSI SODIŠČA EU
Tadej Doma, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja in analizira pomembnejše primere dosedanje sodne prakse Sodišča EU v zvezi z diskriminacijo po starosti. V delu je opredeljen pojem diskriminacije po starosti in primeri, v katerih je različno obravnavanje na podlagi starosti dopustno. Diplomsko delo se skupaj s sodno prakso Sodišča EU osredotoča na diskriminacijo po starosti pri zaposlitvi in delu. S staranjem prebivalstva je sodne prakse na tem področju vedno več. V diplomski nalogi ugotavljam, da je Sodišče EU prepoved diskriminacije po starosti izenačilo z ostalimi oblikami diskriminacije in ga zajelo v splošno načelo enakega obravnavanja. S preučevanjem sodne prakse sem prišel do zaključka, da čeprav Sodišče EU vztraja pri svoji strogi proti diskriminacijski politiki, je pripravljeno dopustiti različno obravnavanje na podlagi starosti, še posebej kadar je slednje utemeljeno z legitimnimi cilji zaposlovalne politike, delovnim trgom ali poklicnega usposabljanja in daje državam široko diskrecijsko pravico pri oblikovanju svojih nacionalnih politik na tem področju.
Ključne besede: diskriminacija, diskriminacija po starosti, različno obravnavanje na podlagi starosti, Direktiva 2000/78/ES, sodna praksa Sodišča EU, Sodišče EU, staranje prebivalstva, legitimen cilj
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 1070; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (953,77 KB)

22.
Kako zadržati starejše delavce na trgu dela
Andreja Hojnik Šlamberger, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavam problematiko staranja prebivalstva v Evropi, ki predstavlja problem zaradi potrebe po daljši delovni aktivnosti starejših ter hkrati z možnostjo povečanja njihove zaposljivosti in njihove čim daljše ohranitve na trgu dela. Starajoče se prebivalstvo današnji družbi predstavlja enega največjih ekonomskih in socialnih izzivov na eni strani in hkrati priložnosti na drugi strani. Zato je ključnega pomena spoznati značilne lastnosti starejših delavcev ter jim temu primerno omogočiti varno in stimulativno delovno okolje, v katerem bodo, ob izkoriščanju svojih delovnih potencialov, lahko veliko prispevali v delovni proces. Hkrati pa jim je potrebno, zaradi njihovih lastnosti, zagotavljati enakopravno obravnavanje (pred zaposlitvijo, v času zaposlitve in v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi), v primerjavi z ostalimi zaposlenimi, da ne bi bili podvrženi diskriminaciji. Ker je diskriminacija starejših delavcev problem, ki v Evropi traja že dlje časa, je bilo skozi zgodovino razvoja demokracije sprejetih veliko število mednarodnih pravnih dokumentov, katerih cilj je odpravljanje diskriminacije in zagotavljanje enakopravnosti pri tej skupini oseb. Posledice demografskih sprememb in nizke stopnje zaposlenosti starejših se zaveda Evropa in tudi Slovenija, zaradi česar je bilo potrebno že v preteklosti sprejeti ustrezne ukrepe in politike v zvezi s staranjem prebivalstva. V ta namen je bila sprejeta Lizbonska strategija, katere cilja, ki jih je bilo potrebno uresničit do leta 2010, sta med drugim bila višja aktivnost starejših in dvig povprečne starosti umika iz trga dela v državah članicah Evropske unije. Nato je sledila nova strategija »Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast«, katere cilj je do leta 2020 doseči 75 odstotno stopnjo zaposlenosti žensk in moških v starosti med 20 in 64 let, tudi z večjo zaposljivostjo starejših. Daljša aktivnost starejših delavcev na trgu dela se lahko zagotovi z učinkovitim konceptom aktivnega staranja, kjer je poudarek predvsem na izobraževanju in usposabljanju, poleg tega pa se lahko daljša delovna aktivnost starejših delavcev zagotovi tudi s t.i. fleksibilnimi oblikami zaposlitve, ki starejšim delavcem omogoča ohranitev zaposlitve oziroma zmanjša stopnjo njihove odvisnosti od sistema socialnega zavarovanja, v primeru njihove izključitve s trga dela. Ker je brezposelnost eden resnejših problemov v Evropi, predvsem brezposelnost starejših delavcev, je potrebno zagotoviti tudi ustrezno socialno zavarovanje, ki omogoča kontinuiteto dohodka oziroma ustrezno raven dohodkovne varnosti osebe v času brezposelnosti, hkrati pa mora omogočiti, olajšati in spodbuditi čim hitrejšo ponovno vključitev brezposelne osebe na aktivni trg dela, da bo lahko ta oseba ponovno sama pridobivala sredstva za življenje. Evropska unija skuša probleme brezposelnosti reševati z Evropsko strategijo zaposlovanja, ki pomaga državam članicam ustvarjati več kvalitetnih delovnih mest, v Sloveniji pa brezposelnim osebam, na podlagi Zakona o urejanju trga dela, omogoča vključevanje v programe zaposlovanja v okviru aktivne politike zaposlovanja. Glede na to, da Danska velja za državo z nizko stopnjo brezposelnosti in nizko stopnjo socialne izključenosti je Evropska unija kot enega izmed ukrepov za reševanje problemov z zaposlovanjem brezposelnih priporočila državam članicam model prožne varnosti, ki ga je razvila Danska in ki predstavlja kombinacijo fleksibilnosti trga dela in varnost zaposlitve. Model zagotavlja fleksibilnost delovne zakonodaje, radodarnost socialnega sistema in aktivno politiko zaposlovanja.
Ključne besede: staranje prebivalstva, starejši delavec, diskriminacija zaradi starosti, brezposelnost starejših delavcev, aktivno staranje, fleksibilne oblike zaposlovanja, delna pokojnina, aktivna politika zaposlovanja, pasivna politika zaposlovanja, prožna varnost, danski model »zlatega trikotnika«
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 906; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

23.
Starostna sestava prebivalstva v mestu Maribor v obdobju med letoma 1981 in 2002
Uroš Horvat, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so prikazane značilnosti starostne sestave prebivalstva v mestu Maribor med letoma 1981 in 2002. Razvoj je večinoma sledil glavnim razvojnim tendencam staranja prebivalstva v Sloveniji, vendar pa ima Maribor med večjimi mesti v Sloveniji najvišji delež starega prebivalstva in najvišji indeks starosti. Zaradi vpliva različnih socialnih in ekonomskih dejavnikov se demografske razmere razlikujejo po posameznih delih mesta. Analiza prikazuje razmere v 38 krajevnih skupnostih in nakazuje pomembno soodvisnost med demografskimi gibanji ter razvojem funkcij, vrsto in obdobjem izgradnje posameznega dela mesta.
Ključne besede: demografski razvoj, staranje prebivalstva, starostna sestava, indeks starosti, demografija, Maribor
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 836; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (618,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

24.
VLOGA STAROSTNIKOV V SODOBNIH MEDIJIH
Petra Behin, 2015, diplomsko delo

Opis: Izhodišče diplomske naloge je teoretični del, v katerem smo se osredotočili na staranje prebivalstva v svetu, Evropi in Sloveniji, tj. družb povsod v razvitem svetu, saj bodo v prihodnosti prevladovale generacije starejših ljudi. Prav te generacije spadajo v potrošniško družbo, ki da veliko nase, skrbi za svoje zdravje in svoj videz. Na množično potrošnjo pa vplivajo predvsem mediji ter oglaševanje izdelkov in storitev. V luči tega smo v empiričnem delu naloge izvedli raziskavo, ki je temeljila na dveh delih. V prvem delu raziskave smo proučevali sodobne medije oz. pogostost in način pojavljanja starostnikov v medijih. V drugem delu raziskave je sodelovalo 50 anonimnih anketiranih starostnikov, ki so izrazili svoja stališča do sodobnih medijev in o tem, ali so dovolj zastopani v medijih. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kakšno vlogo imajo starostniki v sodobnih medijih in kako le-ti zaznavajo svojo vlogo v njih. Diplomska naloga je zaključena z ugotovitvijo, da imajo starostniki vedno večjo vlogo kot potrošniki, vendar v sodobnih medijih tega ni zaznati, saj se trg, proizvajalci in ponudniki dobrin premalo obračajo k starejšim potrošnikom.
Ključne besede: staranje prebivalstva, starostniki, gerontologija, potrošniška družba, oglaševanje, sodobni mediji
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 869; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

25.
26.
RAVNANJE S STAREJŠIMI ZAPOSLENIMI V VELIKIH PODJETJIH V SLOVENIJI
Mojca Gaber, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Ravnanje s starejšimi zaposlenimi v velikih podjetjih v Sloveniji je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu je opisano teoretično izhodišče, v katerem je predstavljena problematika staranja prebivalstva. Omenjen pojav prinaša veliko posledic − od pomanjkanja delovnega prebivalstva, spreminjanja pogojev upokojevanja, politike zaposlovanja, večjih izdatkov države na področju financiranja pokojnin in zdravstvene oskrbe, kot tudi do sprememb na ravni posameznika ter podjetij. Opredelili smo tudi starejšega delavca, kjer smo izpostavili stopnjo delovne aktivnosti starejših delavcev, njihove lastnosti ter zaposlovanje in pravni okvir zaposlovanja starejših delavcev. V teoretičnem delu smo izpostavili tudi ukrepe, namenjene starejšim delavcem, ki jih uveljavlja Republika Slovenija, in management starostnikov ter vidike upravljanja s starejšimi delavci. V drugem, empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili raziskavo, s pomočjo katere smo preučevali ravnanje s starejšimi zaposlenimi v velikih podjetjih v Sloveniji, glede na pogostost izvajanja posameznih vidikov upravljanja s starejšimi delavci. Ugotovili smo, da imajo podjetja največji delež zaposlenih, starih med 30 in 44 let. Najmanjši delež zaposlenih pa predstavljajo zaposleni, stari od 29 let in starejši zaposleni. Rezultati so pokazali, da prevladujejo podjetja, ki zaposlujejo med 5 % in 20 % starejših zaposlenih. Največ starejših zaposlenih ima poklicno ali srednješolsko izobrazbo ali manj. Lastnosti, s katerimi anketirana podjetja opisujejo starejše zaposlene, so: veliko delovnih izkušenj, pripadnost in lojalnost delodajalcu ter delu, modrost in razum ter strokovno znanje. Lastnosti, za katere pa podjetja mislijo, da niso značilne za starejše zaposlene, so: dobro znanje tujih jezikov, visoka produktivnost in visoka motiviranost za učenje. Ugotovili smo tudi, da podjetja v povprečju najbolj pogosto izvajajo ukrepe, ki se nanašajo na analize v podjetju ter prenosu znanja, prerazporeditev starejših in karierni razvoj; sledijo jim ukrepi, ki se nanašajo na upravljanje z zdravjem na delovnem mestu in izobraževanje ter usposabljanje v podjetju. Povprečno najmanj pogosto pa sodelujoča podjetja v raziskavi izvajajo ukrepe, ki se nanašajo na reorganizacijo delovnega postopka, prožni delovni čas in kulturo ter odnos v podjetju.
Ključne besede: Staranje prebivalstva, starejši delavci, velika podjetja, ravnanje s starejšimi zaposlenimi
Objavljeno: 08.10.2014; Ogledov: 1842; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

27.
STARANJE PREBIVALSTVA IN POJAV BREZPOSELNOSTI OSEB PO 50. LETU STAROSTI V SLOVENIJI Z VIDIKA INSIDER - OUTSIDER TEORIJE
Nuša Lazar, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo problem staranja prebivalstva v Sloveniji in povezave tega fenomena z brezposelnostjo glede na različne kriterije (starost, izobrazba, spol) oz. posledično možnostmi povečanja zaposljivosti dotične ciljne skupine, starejših od 50. let. Starajoče se prebivalstvo v družbi predstavlja hkrati izziv in tudi priložnost. Ključno je spoznati raznovrstnost starejših glede na njihove prednosti in pomanjkljivosti ter temu ustrezno razviti metode upravljanja s starejšimi. Ustvarjanje delovnih mest (tudi za starejše prebivalstvo) in posledično povečanje zaposlenosti je eden izmed ključnih ciljev Evropske unije. S to tematiko se je ukvarjala že Lizbonska strategija, kakor se ukvarja tudi nova evropska strategija, Evropa 2020. Zagotoviti 75 % stopnjo zaposlenosti v starostni skupini med 20 in 64 leti je eden izmed ciljev Evropske unije (EU). V ta namen so se in se bodo v prihodnje izvajali različni ukrepi, pobude in akcije tako v EU kot tudi v Sloveniji. Tako kot po vsej Evropi smo tudi v Sloveniji priča staranju prebivalstva, kar se odraža tudi v starostnih strukturi brezposelnih oseb. Delež starejših brezposelnih (starejših od 50 let) se namreč naglo povečuje. Ukrepi za ohranjanje starejših na trgu dela, kar je ena izmed kategorij aktivnega staranja, so različni. Mednje sodijo tudi ukrepi za spodbujanje zaposlovanja v okviru aktivne politike zaposlovanja (APZ). Delovanje trga dela z vidika starejšega prebivalstva oz. starejših brezposelnih (starejših od 50 let) preučimo s pomočjo insider-outsider teorije. Zamenjati trenutno zaposlene delavce z novimi delavci (v našem primeru starejšimi brezposelnimi), ki so pripravljeni delati za nižje plačilo, je za podjetje lahko nerentabilno. Visoki stroški so namreč povezani z odpuščanjem starih delavcev in najemanjem novih delavcev in njihovim usposabljanjem. Ne smemo pozabiti tudi na socialno oz. institucionalno komponento - delavce je namreč zaradi institucionalne rigidnosti v regulaciji trga dela in varovanja zaposlitve težje odpustiti.
Ključne besede: Staranje prebivalstva, ekonomske posledice staranja, evropske strategije, brezposelnost, insider-outsider teorija.
Objavljeno: 31.07.2014; Ogledov: 1305; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

28.
VRAČANJE K NARAVNIM METODAM ZDRAVLJENJA – URINOTERAPIJA
Dagmar Gojčičová, 2013, magistrsko delo

Opis: Izhodišče magistrske naloge je današnja starajoča se družba, v kateri so potrebe po zdravstvenih in socialnih storitvah velike. Razkorak med razpoložljivimi finančnimi sredstvi države v času ekonomske krize in potrebami po financiranju zdravstvene oskrbe prebivalstva se povečuje. Situacija, v kateri se je znašla današnja družba, bo verjetno vplivala na ljudi, ki se bodo zatekali po pomoč k cenejšim, naravnim oblikam ohranjanja zdravja in zdravljenja. Naravne metode zdravljenja bi lahko postale izziv za raziskovalce. V teoretičnem delu smo predstavili problematiko staranja prebivalstva, opredelili smo zdravje in zakonodajo s področja zdravstvenega varstva. V poglavju - Naravne metode zdravljenja - smo predstavili zakon o zdravilstvu, vzroke, zakaj ljudje iščejo pomoč pri zdravilcih, opisali smo nekaj naravnih metod zdravljenja in izbrali eno izmed manj znanih metod ohranjanja zdravja in zdravljenja - urinoterapijo in jo podrobneje predstavili. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, kakšna stališča in izkušnje imajo zdravilci (terapevti, svetovalci, poznavalci) nekonvencionalnih metod zdravljenja z naravno metodo zdravljenja - urinoterapijo. Ugotovili smo, da večji del anketiranih nima lastnega mnenja, ker imajo premalo znanj, informacij in izkušenj o urinski terapiji. Iz rezultatov je razvidno, da tretjina vprašanih je naklonjena urinski terapiji.
Ključne besede: staranje prebivalstva, zdravje, naravne metode zdravljenja, urinoterapija
Objavljeno: 24.01.2014; Ogledov: 1611; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

29.
NAKUPNO VEDENJE STAREJŠIH S POUDARKOM NA NAKUPOVALNIH SREDIŠČIH
Nataša Žnuderl, 2013, magistrsko delo

Opis: Temo, ki jo obravnavamo v tem magistrskem delu, smo izbrali zato, ker je na osnovi statističnih podatkov in projekcij za svet, Evropo in tudi za Slovenijo pričakovati intenzivno staranje prebivalstva. Staranje prebivalstva ne pomeni le demografskega problema, ampak tudi ekonomskega. In ker sem zaposlena v marketingu nakupovalnega središča, me zanima, kako se bodo morala nakupovalna središča v naslednjih desetletjih prilagoditi in spremeniti, če bodo želela uspešno zadovoljevati potrebe njihovih ciljnih skupin - v tem primeru starejših. Vodstvo nakupovalnih središč se mora zavedati, da bodo (če že niso) starejši v prihodnosti ena izmed njihovih glavnih ciljnih skupin, saj je starejših številčno vedno več, prav tako pa je njihova kupna moč zelo pomembna. Da lahko opredelimo nekaj predlogov za razvoj nakupovalnih središč v Podravju v prihodnosti, je pomembno, da vemo, kakšne so demografske značilnosti starejših v Podravju in kakšne so njihove nakupne navade. Med starejšimi, starimi 55 let in več iz Podravja smo izvedli raziskavo, ki smo jo analizirali in na njeni osnovi potrdili ali zavrnili zastavljene hipoteze, ki se večinoma nanašajo na ugotavljanje statistično pomembnih razlik med različnimi dejavniki, nekatere pa se nanašajo na ugotavljanje statistične povezanosti med dejavniki. Če povzamemo nekaj najpomembnejših ugotovitev, lahko povemo, da so med moškimi in ženskami statistično pomembne razlike pri ocenjevanju pomembnosti dejavnikov nakupovanja v nakupovalnih središčih, prav tako smo ugotovili, da je izobrazba statistično povezana s pogostostjo nakupovanja v nakupovalnih središčih, da je stan starejših statistično povezan z vrsto nakupljenih izdelkov glede na lokacijo in tip prodajaln, prav tako smo ugotovili, da so med starejšimi z različnimi prostočasnimi aktivnostmi statistično pomembne razlike v zadovoljstvu z dejavniki nakupovanja v nakupovalnih središčih, starost starejših je statistično povezana z ocenjevanjem pomembnosti socialnih (in drugih) vidikov nakupovanja ter da so med starejšimi z različnimi dohodki, ki so v zadnjem letu nakupovali v nakupovalnih središlih, statistično pomembne razlike v zadovoljstvu z dejavniki nakupa. Če strnemo vse zapisano, lahko rečemo, da smo ugotovili, da se starejši iz Podravja ne razlikujejo veliko od starejših v Sloveniji, za katere so dostopni statistični podatki.
Ključne besede: STAREJŠI, PORABNIKI, STARANJE PREBIVALSTVA, NAKUPOVANJE, NAKUPNO VEDENJE, NAKUPOVALNA SREDIŠČA, TIPI PRODAJALN, DEJAVNIKI NAKUPOVANJA, POMEMBNOST, ZADOVOLJSTVO
Objavljeno: 06.12.2013; Ogledov: 1477; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (3,45 MB)

30.
VPLIV PODALJŠANJA DELOVNE DOBE UČITELJA NA KVALITETO DELA NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
Marija Preglav, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bil proučen vpliv podaljšanja delovne dobe učitelja na kvaliteto dela na področju vzgoje in izobraževanja. V teoretičnem delu je predstavljena sama kakovost dela na področju vzgoje in izobraževanja, natančneje sta proučeni šolska zakonodaja v Republiki Sloveniji in kakovostna šola. Nadalje je predstavljeno staranje prebivalstva. Predstavljena je psihologija staranja, teorije staranja ter vplivi staranja prebivalstva in predsodki o staranju. Predstavljena je tudi pokojninska zakonodaja, natančneje sta predstavljena ZPIZ-1 in ZPIZ-2. Pri empirični raziskavi je bila uporabljena deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Učiteljem osnovnih in srednjih šol je bila preko spletne strani sindikata za vzgojo in izobraževanje (SVIZ-a) posredovana spletna anketa. Nanjo se je odzvalo 83 učiteljev oziroma učiteljic. Analiza rezultatov je temeljila na iskanju statistično značilnih razlik glede na spol, starost in delovno dobo učitelja ter vrsto šole, na kateri učitelj poučuje. Pokazalo se je, da bo po mnenju učiteljev podaljšanje delovne dobe učiteljev vplivalo na kvaliteto dela na področju vzgoje in izobraževanja, kar se bo odražalo na vseh področjih. Učitelji so v večini deloma seznanjeni z ZPIZ-2 in se z njim v večini ne strinjajo.
Ključne besede: podaljšanje delovne dobe, kvaliteta dela na področju vzgoje in izobraževanja, staranje prebivalstva, pokojninska zakonodaja
Objavljeno: 20.07.2012; Ogledov: 1766; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (705,44 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici