| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
11.
Staranje prebivalstva v mestu Maribor
Uroš Horvat, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtor v uvodu analizira starostno sestavo prebivalstva v večjih slovenskih mestih in jo primerja s sestavo v mestu Maribor. Ugotavlja, da Maribor izkazuje najvišji delež starejšega prebivalstva in najvišji indeks staranja. V nadaljevanju analizira demografske razmere v 38 krajevnih skupnostih v mestu v obdobju med letoma 1981 in 2015. Ugotavlja, da se proces staranja razlikuje po posameznih delih mesta. V začetnem obdobju so bile najbolj neugodne razmere v starejšem delu mesta na levem bregu reke Drave, v zadnjem desetletju pa je staranje prebivalstva bolj izrazito v starejših t. im. delavskih stanovanjskih soseskah na desnem bregu, kamor se je mesto širilo v 60., 70. in 80. letih 20. stoletja in se je v njih vselila starostno dokaj homogena populacija. Na drugi strani se znotraj mesta kažejo ugodne demografske razmere v tistih območjih, v katerih je prišlo do sanacije in revitalizacije.
Ključne besede: družbena geografija, demogeografija, sestava prebivalstva, staranje prebivalstva, geografija naselij, mestno prebivalstvo, Slovenija, Maribor
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 723; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

12.
Prostorske značilnosti staranja prebivalstva v Sloveniji
Boštjan Kefo Kerbler, izvirni znanstveni članek

Opis: Za slovensko prebivalstvo je značilno, da se pospešeno stara. V članku zato izhajamo iz domneve, da ta proces v slovenskem prostoru ni enovit in da obstajajo pri nas različna območja staranja. Pri tem smo se osredotočili na obdobje 1981–2013, ko se je staranje prebivalstva v Sloveniji intenziviralo. Rezultati primerjalne analize so potrdili našo domnevo in določena so bila štiri območja staranja, ki so posledica različnih oblik selitvene mobilnosti slovenskega prebivalstva. V zaključku so podane smernice za nadaljnja raziskovanja dinamike staranja prebivalstva v Sloveniji.
Ključne besede: Slovenija, demografija, starejši ljudje, staranje prebivalstva, območja staranja, prostorske spremembe
Objavljeno: 10.04.2018; Ogledov: 454; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (372,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

13.
Stanovanjsko varstvo starejšega prebivalstva v Sloveniji
Boštjan Kefo Kerbler, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Zaradi staranja prebivalstva je problematika ustreznega stanovanjskega varstva prebivalstva za starejše vse bolj pereča. V Sloveniji je za starejše ljudi na voljo več oblik bivanj za starejše, med katerimi smo se v članku osredotočili na dve, ki sta v Sloveniji najbolj razširjeni, in sicer na domove za starejše in lastniško zasedena stanovanja. Predstavljene so njune značilnosti, kritično so analizirali problemi obeh oblik stanovanjskega varstva in podane so rešitve teh problemov. Članek temelji na analizi relevantne literature, statističnih podatkov in rezultatov znanstvenih raziskav o obravnavani temi. Skozi razpravo prinaša nova spoznanja o možnostih zagotavljanje primerne stopnje stanovanjskega varstva starejšega prebivalstva v Sloveniji v prihodnje.
Ključne besede: Slovenija, demogeografija, starejši ljudje, staranje prebivalstva, domovi za starejše
Objavljeno: 10.04.2018; Ogledov: 506; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (136,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

14.
Trajnostno urbanistično načrtovanje v okvirih staranja prebivalstva
Boštjan Kefo Kerbler, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Urbanistično načrtovanje se sooča z velikimi izzivov glede uskladitve morebitnih strukturnih vrzeli med grajenim okoljem in staranjem prebivalstva. Grajeno okolje je namreč pomemben dejavnik, ki vpliva na kakovost življenja ljudi, še posebej starejših. Urbanistično načrtovanje mora biti zato trajnostno tudi z vidika starajoče se družbe, saj igra pomembno vlogo pri omogočanju starejšim, da kljub starosti in s tem povezanimi mobilnostnimi, senzornimi in kognitivnimi težavami ostanejo aktivni člani družbe, zlasti lokalne skupnosti, v kateri bivajo. Neoviran dostop do grajenega okolja, možnost uporabe transportnih sredstev, raznovrstnost stanovanjske ponudbe so le nekateri elementi, o katerih razpravljamo v članku in ki lahko pozitivno vplivajo na izkušnjo staranja.
Ključne besede: funkcionalno ovirani, starejši ljudje, urbanistično načrtovanje, trajnostno načrtovanje, staranje prebivalstva, grajeno okolje
Objavljeno: 04.04.2018; Ogledov: 428; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (212,62 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

15.
Trajnostno bivanje starejših
Boštjan Kefo Kerbler, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Zaradi staranja prebivalstva se razvite države soočajo s povečevanjem finančnih potreb za zagotavljanje ustrezne zdravstvene in socialne oskrbe in s problemi zaradi premajhnih zmogljivosti ter dolgih čakalnih vrst v zdravstvenih ustanovah in zavodih institucionalnega varstva za starejše. Ker se zaradi negotovosti v gospodarstvu in vse večjega deleža neaktivnega prebivalstva finančne zmožnosti držav, da bi zagotavljale sedanjo raven ter obseg zdravstvenih in socialnih storitev, zmanjšujejo, se vse bolj pojavljajo zahteve po bolj trajnostnih načinih bivanja in storitvah za starejše. Članek izhaja iz domneve, da je zamisel uresničljiva s preureditvijo bivalnih enot in selitvijo oskrbnih storitev v domače okolje starejših ljudi, s čimer bi bilo starejšim zagotovljeno, da bi čim dlje časa ostali v svojem bivalnem okolju, v katerem bi bili sposobni živeti čim samostojneje in čim bolj kakovostno.
Ključne besede: funkcionalno ovirani, starejši ljudje, urbanistično načrtovanje, trajnostno načrtovanje, staranje prebivalstva, grajeno okolje, trajnostno bivanje, oskrba na daljavo, teleoskrba
Objavljeno: 04.04.2018; Ogledov: 396; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (187,94 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

16.
Ekonomske in družbene posledice demografskih sprememb v svetu
Anja Bratkovič, 2017, diplomsko delo

Opis: Demografija je znanstvena disciplina, ki proučuje gibanje, strukturo in porazdelitev prebivalstva. Tesno je povezana z ekonomijo, saj so raziskovalci ugotovili številne korelacije med različnimi področji obeh ved. Projekcije prebivalstva v določenem opazovanem obdobju kažejo na številne demografske spremembe v svetu. Pomemben trend teh sprememb je staranje prebivalstva oz. sočasno upadanje števila rojstev in podaljševanje življenjske dobe prebivalstva. V starostni piramidi je ta trend viden kot oženje spodnjega in širjenje gornjega dela piramide. V manj razvitih državah pa se trend naraščanja rojstev večinoma nadaljuje. Pomemben trend aktualnih demografskih sprememb v svetu so tudi intenzivnejše mednarodne migracije, ki pomembno vplivajo na spremembe na trgu dela, na gospodarsko rast in javne finance. V diplomskem projektu obravnavamo dejavnike ter ekonomske in družbene posledice demografskih sprememb. V empiričnem delu raziskave primerjamo demografske vidike v razvitih ter manj razvitih državah. Analiziramo tudi trende demografskih sprememb v Nemčiji kot izbrani državi Evropske unije in v Turčiji kot izbrani državi nečlanici Evropske unije.
Ključne besede: demografija, demografske spremembe, staranje prebivalstva, javne finance, Nemčija, Turčija
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 1115; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

17.
Medgeneracijsko središče Tabor
Nina Brezovec, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektni nalogi je predstavljena idejna zasnova medgeneracijskega središča na Taboru, na desnem bregu reke Drave v Mariboru. Naloga je razdeljena na tri sklope. Prvi sklop obravnava problematiko medgeneracijskih razlik in medgeneracijske solidarnosti. Drugi del sestavljajo analize novo zasnovanega objekta, zadnji sklop pa vsebuje idejne načrte nove rešitve medgeneracijskega središča.
Ključne besede: medgeneracijsko središče, medgeneracijska solidarnost, staranje prebivalstva, Tabor
Objavljeno: 29.08.2017; Ogledov: 638; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (40,14 MB)

18.
RAVNANJE S STAREJŠIMI ZAPOSLENIMI
Špela Lubej, 2016, diplomsko delo

Opis: Ravnanje s starejšimi zaposlenimi je pojem, katerega se podjetja vse pogosteje zavedajo in se z njim ukvarjajo. Poseben poudarek namenjajo skupnemu in usklajenemu delovanju na področjih, ki naj bi imela ključno vlogo pri vključevanju starejših generacij. S spreminjanjem sektorske strukture gospodarstva, prihaja do manj zgodnjega upokojevanja in do uveljavljanja podaljševanja delovne aktivnosti. Podjetja iščejo možnosti za prilagajanje dela starejšim zaposlenim in za prilagajanje starejših zaposlenih na nove delovne izzive. V ta namen podjetja razvijajo dobro prakso managementa starejših s posebnim poudarkom na podaljševanju delovne aktivnosti, usposabljanju in izobraževanju ter ponovni vključitvi starejših. V diplomskem projektu smo na začetku najprej preučili management človeških virov in management starostnikov, katerih spoznavanje je ključno za naše razumevanje ravnanja s starejšimi zaposlenimi. Nato smo se pobliže seznanili s staranjem in problematiko staranja prebivalstva, opredelili kdo so starejši zaposleni in njihove lastnosti. Spoznali so najpogostejše ukrepe namenjene starejšim zaposlenim, to so pravno varstvo, upravljanje z zdravjem na delovnem mestu ter izobraževanje in usposabljanje. Več pozornosti smo namenili medgeneracijskemu sodelovanju zaposlenih, kjer smo najprej opisali in opredelili vsako generacijo posebej. Nadalje smo opisali prenos znanja na mlajše zaposlene in predstavili štiri načine prenosa znanja, in sicer po metodi mentorstva, metodi coachinga, s kroženjem zaposlenih in z delitvijo delovnih mest. Kasneje smo navedli še pomen medgeneracijskega sodelovanja ,saj je za družbeni razvoj izredno pomembno, da se dosežki preteklih rodov prenašajo s starejših na mlajše. V drugem delu diplomskega projekta je sledil empirični del, kjer smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli anketo, na podlagi katere smo opravili analizo rezultatov, le te pa smo tudi grafično prikazali. Raziskavo smo izvedli v šestih delih, v prvem delu nas je zanimalo kako pogosto zaposleni koristijo bolniški stalež in ali menijo, da bodo isto delo lahko opravljali tudi pri starosti 60 let. V drugem delu smo pridobili podatke, ki se nanašajo na zdravje in zdravstveno preventivo na delovnem mestu. V tretjem delu smo pridobili podatke, ki se tičejo proaktivnih aktivnosti, v četrtem tiste, ki se nanašajo na izobraževanje in usposabljanje, v petem pa podatke, ki se nanašajo na mentorstvo. V zadnjem šestem delu smo pridobili demografske podatke s pomočjo katerih smo si laže predstavljali iz kakšne vrste zaposlenih je sestavljeno podjetje.
Ključne besede: management človeških virov, management starostnikov, staranje prebivalstva, starejši zaposleni, ravnanje s starejšimi zaposlenimi, medgeneracijsko sodelovanje 
Objavljeno: 23.11.2016; Ogledov: 1385; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (913,85 KB)

19.
RAVNANJE S STAREJŠIMI ZAPOSLENIMI V PODJETJU
Vanja Bokša, 2016, magistrsko delo

Opis: Zaradi starajočega se prebivalstva in posledično starejše delovne sile se morajo podjetja prilagoditi tej ciljni skupini in jo posebej obravnavati. To pa je zelo zahtevno in zato so potrebni posebni ukrepi za starejše zaposlene. Ta ciljna skupina spada med ranljivejše skupine, zato bi jim podjetja morala nameniti posebno pozornost. Velik problem je zaposlovanje starejših zaposlenih, saj ko enkrat delo izgubijo, se težko spet vpeljejo nazaj. Zato morajo delodajalci poskrbeti, da starejši zaposleni čim dlje ostanejo v podjetju, saj so bogat vir izkušenj, znanja in dolgoletne prakse. Velika prednost pa je tudi v tem, da lahko svoje znanje prenašajo na mlajše zaposlene. Magistrsko delo z naslovom Ravnanje s starejšimi zaposlenimi v podjetju je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu smo raziskovali mnenja različnih avtorjev o tem, kakšna je problematika staranja prebivalstva, kakšne so osebnostne lastnosti starejših zaposlenih. V poglavju o ravnanju s starejšimi zaposlenimi v podjetju smo podrobneje opisali pravni okvir zaposlovanja starejših zaposlenih, kako se izobražujejo, medgeneracijsko sodelovanje ter ukrepe za to ciljno skupino. V empiričnem delu pa smo predstavili raziskavo, s pomočjo katere smo ugotavljali, kako ravnajo s starejšimi zaposlenimi v podjetju v štajerski regiji in te podatke interpretirali.
Ključne besede: staranje prebivalstva, diskriminacija, zaposlovanje, medgeneracijsko sodelovanje, ravnanje s starejšimi zaposlenimi
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 877; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

20.
Sistem financiranja javnih zavodov - domov za ostarele s sredstvi oskrbovancev
Andrej Hudi, 2016, magistrsko delo

Opis: Aktualna demografska slika v Sloveniji in v večini gospodarsko razvitih držav kaže, da se v zadnjih letih močno povečuje delež starejših prebivalcev, pri čemer posledično narašča tudi delež takih, ki potrebujejo posebno nego in oskrbo v institucionalnih oblikah varstva v domovih za ostarele. Države se po nedavni finančni in gospodarski krizi soočajo s pomanjkanjem sredstev za zagotavljanje socialne in zdravstvene oskrbe v domovih za ostarele. V magistrski nalogi se v zvezi s socialno varnostjo posvečam vprašanju financiranja domov za ostarele, in sicer se osredotočam na tisti del financiranja, ki ga krije občina v imenu oskrbovancev, ki imajo premoženje, vendar jim le-to v času življenja ne prinaša dohodka, da bi si lahko plačali oskrbnino v domu za ostarele. Na primeru kritja stroškov oskrbe v domu za ostarele s strani občine podrobneje proučujem problematiko strukture proračuna občine in jo presojam z vidika usklajenosti porabe sredstev za pokrivanje stroškov oskrbe v domovih za ostarele in virov za njihovo financiranje. Kot vir financiranja za pokrivanje stroškov oskrbe, ki jih krije občina namesto oskrbovancev, občina pridobi nepremičnine oskrbovancev (stvarno premoženje). Omenjeni način financiranja presojam z vidika proračunskega poslovanja, predvsem proračunskih načel, kijih morajo občine upoštevati pri pripravi svojih proračunov. Poleg preverjanja upoštevanja predpisanih proračunskih načel v nalogi proučujem predvsem primernost navedenega načina poplačila oskrbnine s proračunskega vidika. Hkrati tudi presojam, ali je v primerih, ko država na nepremičnino vpiše zaznambo o prepovedi razpolaganja, Slovenija še lahko opredeljena kot socialna država. Z vpisom prepovedi razpolaganja z nepremičninami in njihovo kasnejšo (morebitno) prodajo, si namreč država želi zagotoviti povračilo stroškov, ki jih je imela s pokrivanjem oskrbe v domovih za ostarele za tiste oskrbovance, ki sami tega niso zmogli. Ukvarjam se z vprašanjem, ali se v takšnih primerih socialna pomoč ne spreminja v neke vrste socialno posojilo. Končne izsledke in opredelitve do tez naloge podajam v zadnjem poglavju naloge o sklepnih ugotovitvah.
Ključne besede: socialna varnost, staranje prebivalstva, domovi za ostarele, oskrba, nega, občina, proračun, proračunska načela, socialna pomoč, socialno posojilo, zaznamba na nepremičnini
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 1493; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1005,56 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici