SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
HIŠA ZA VSE ŽIVLJENJE
Tomaž Kure, 2009, diplomsko delo

Opis: Domovanja za vse življenje so premišljeno načrtovana, zato nam omogočajo lagodno življenje, kolikor dolgo je to mogoče. Nudijo nam dostopno in prilagodljivo namestitev in so primerna za vse generacije od mladih družin do starejših ljudi, pa tudi za posameznike z začasno ali stalno hendikepiranostjo.
Ključne besede: hiša za vse življenje, univerzalno projektiranje, arhitektonske ovire, invalidi, staranje prebivalstva, starostniki
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 2380; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

3.
Aktivno staranje
Iris Matotek, 2010, diplomsko delo

Opis: Stojimo na pragu velike družbene revolucije, tj. revolucije podaljšane življenjske dobe, ki bo spremenila vse vidike družbenega in osebnega dogajanja. Namen diplomskega dela je predstaviti aktivno staranje, ki ga lahko v najširšem smislu razumemo kot neprekinjeno udejstvovanje na socialnem, ekonomskem, kulturnem in družbenem področju. Ustvariti moramo pozitivno podobo o aktivnem staranju in se nanj skrbno pripraviti. Telesna aktivnost, zdrava prehrana, duševna svežina ter medčloveško sožitje so elementi, ki spodbujajo aktivno staranje. Opisane so tudi sodobne organizacije in progami, tako nevladni kot vladni, za aktivno staranje v Sloveniji. Med nevladnimi so med drugim Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje s programi prostovoljnega dela in Slovenska filantropija s projektom Sadeži družbe ter vladni programi eVključenost / eDostopnost, Vseživljenjsko učenje ter Izdelava promocijsko — didaktičnega pripomočka »Veseli in ustvarjalni v tretjem življenjskem obdobju«. Slednji naj bi s pomočjo tematskega video-kompleta preko TV ekranov animiral starejše odrasle za aktivno staranje. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, za katero je bil izveden intervju, pridobljeni podatki pa obdelani z metodo analize besedila. Raziskava je bila opravljena med posamezniki v domačem okolju, v starosti od 65 do 85 let, na izven mestnem območju, januarja 2010. Želeli smo ugotoviti, kaj vse starostnikom daje občutek, da se aktivno starajo in katere so tiste aktivnosti, ki jih starejši z veseljem opravljajo, da pripomorejo k aktivnemu staranju. Ugotovili smo, da jim že delo in zmožnost, da samostojno opravljajo različna dela, daje občutek, da se aktivno starajo. Prav tako jim članstvo v različnih društvih in skrb za urejen videz dajeta občutek, da se aktivno starajo. Anketirani starostniki z veseljem aktivno izkoristijo svoj čas za sprehode, telovadbo, druženje, ročne spretnosti in miselne aktivnosti ter s tem veliko prispevajo k aktivnemu staranju. Glede na rezultate raziskave lahko povemo, da starejši v okolici Trnave sorazmerno zelo aktivno preživljajo svoj čas v jeseni življenja in z različnimi aktivnostmi oziroma dejavnostmi iz dneva v dan osmišljajo aktivno staranje.
Ključne besede: Ključne besede: staranje prebivalstva, aktivna starost, organizacije, programi za starostnike.
Objavljeno: 02.07.2010; Ogledov: 4006; Prenosov: 1060
.pdf Celotno besedilo (413,31 KB)

4.
FINANCIRANJE INVESTICIJ V VAROVANA STANOVANJA
Mateja Finžgar, 2010, diplomsko delo

Opis: Staranje človeka je proces, ki poteka vse življenje. V razvitem svetu je že dlje časa značilno podaljševanje življenjske dobe prebivalstva. Proces staranja prebivalstva je predvsem v razvitejših državah tesno povezan z zniževanjem rodnosti in smrtnosti starejšega prebivalstva, kar vpliva na starostno strukturo prebivalstva. Dejstvo je, da se tudi prebivalstvo v Sloveniji stara in da število starejših občanov, starih nad 65 let, narašča. Napovedi za prihodnost obetajo naraščanje povpraševanja po zagotovitvi sodobnejših nastanitvenih zmogljivosti za tiste prebivalce, ki sicer še ne potrebujejo domskega varstva, vendar ne morejo živeti povsem samostojno, saj potrebujejo nego ali delno pomoč druge osebe in prav temu so namenjena varovana oziroma oskrbovana stanovanja. Varovana stanovanja so namensko grajena stanovanja in tehnično prilagojena starejšim in funkcionalno oviranim ljudem. Namenjena so starejšim od 65 let, katerim starost in zdravstvene razmere dopuščajo razmeroma samostojno življenje ob manjši ali večji pomoči strokovnega osebja. Stanovalci so tako deležni socialne in zdravstvene oskrbe štiriindvajset ur dnevno čez vse leto. Praviloma se varovana stanovanja nahajajo v neposredni bližini domov za starejše, saj je v teh domovih praviloma prisotna tudi socialno-zdravstvena služba, ki skrbi za socialno oskrbo in nego oskrbovanca. Podatki o zasedenosti objektov z varovanimi stanovanji po posameznih občinah potrjujejo, da je zanimanje na slovenskem trgu za varovana stanovanja zelo veliko in da povpraševanje presega ponudbo tovrstnih stanovanj. Pri gradnji varovanih stanovanj je pomembno dobro poznavanje vseh temeljnih komponent izvedbe investicijskega projekta z oblikovanjem ustreznega predloga finančne konstrukcije, ki naj bi vseboval stvarno napoved gibanja denarnih tokov v obdobju financiranja investicije in v obdobju njenega odplačevanja. Rentabilnost naložbe lahko opredelimo z izračunom nekaterih pomembnejših kazalnikov učinka naložbe z upoštevanjem razmerja med donosom in vloženimi sredstvi, hkrati pa je treba upoštevati še stroške financiranja in rentabilnost lastnih virov financiranja z namenom določitve take ekonomske cene za kvadratni meter stanovanja, ki bo sprejemljiva tako za najemnika kot za samega investitorja, ki stremi k zapolnitvi vseh razpoložljivih zmogljivosti. Odločitev o investiciji je ena najpomembnejših poslovnih odločitev za vsakega investitorja. Investitor se danes odloča o višini vložka potrebnih denarnih sredstev s ciljem maksimiziranja koristnosti v prihodnosti. Za analizo učinkovitosti investicijskega projekta moramo zato izbrati takšna merila, ki so usklajena s standardi, normativi in predvidenimi stroški naložbe in hkrati omogočajo izbiro najdonosnejše naložbe med različnimi možnostmi. V zvezi z ocenjevanjem uspešnosti projekta se tako običajno uporablja delitev na statične in dinamične metode. Pri obeh pristopih se za oceno uporablja določena metodologija, s tem da statične metode ne upoštevajo časovne komponente, medtem ko dinamične metode čas upoštevajo kot element pri trajanju investicije in ocenjevanju donosnosti naložbe. Pri financiranju investicij se lahko potencialni investitorji odločijo bodisi za projektno oziroma zunajbilančno financiranje bodisi izberejo katero od drugih oblik financiranja investicijskih projektov (leasing, samofinanciranje, dolžniško financiranje). Po drugi strani glavne vire financiranja investicijskih projektov med drugim predstavljajo tako komercialne banke in rizični kapital kot izdaja obveznic na domačem ali mednarodnih trgih kapitala. Na področju gradnje oskrbovanih stanovanj imata pomembno vlogo Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki je bil leta 1991 ustanovljen z namenom izvajanja nacionalnega stanovanjskega programa oziroma za spodbujanje stanovanjske gradnje, prenove in vzdrževanja stanovanj, ter Nepremičninski sklad Republike Slovenije, ki sofinancira pridobivanje varovanih stanovanj za starejše na način, da daje dogoročna p
Ključne besede: Staranje prebivalstva, vzroki in posledice staranja prebivalstva, institucionalna mreža storitev za starejše občane, varovana stanovanja, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Nepremičninski sklad Republike Slovenije, predlog finančne konstrukcije, ocena učinkovitosti investicijskega projekta, statične metode, dinamične metode, projektno financiranje, javno in zasebno partnerstvo, leasing, samofinanciranje, dolžniško financiranje, komercialne banke, izdaja obveznic, rizični kapital.  
Objavljeno: 14.12.2010; Ogledov: 2007; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

5.
PROCES DEPOPULACIJE V OBČINI SLOVENSKA BISTRICA
Anja Črešnar, 2010, diplomsko delo

Opis: Intenziven gospodarski razvoj v 2. polovici 19. stoletja je vplival na razvoj industrijskih središč, ki so z zagotavljanjem delovnih mest postala jedra izrazitega priseljevanja in koncentracije prebivalstva. Poselitveni vzorec se je postopoma izoblikoval v populacijska, tj. območja zgoščanja prebivalstva in depopulacijska območja, od koder se je prebivalstvo konstantno odseljevalo. Ta so bila predvsem agrarna in periferna območja, ki so zaradi oddaljenosti od razvojnih središč pričela stagnirati. Kmetijska dejavnost je v agrarnih predelih izgubljala pomen, zmanjševanje vitalne in aktivne delovne sile pa je povzročilo povišanje deleža starega prebivalstva, kar je ekonomske razmere še dodatno poslabšalo. Negativni demografski trendi so prisotni tudi v občini Slovenska Bistrica. Reliefna raznolikost je vplivala na gostoto poselitve znotraj občine, v zadnjih desetletjih pa so prisotni izraziti trendi priseljevanja prebivalcev v neposredno okolico zaposlitvenih in oskrbovalnih središč. Predvsem iz hribovitega dela občine, ki obsega jugozahodni del Pohorja, prebivalci zadnja desetletja opuščajo kmetije in se selijo v mestna središča in njihovo bližino. Že tako majhna naselja izgubljajo prebivalce, nekoč bogate kmetije z velikimi gospodarskimi poslopji in številnimi družinami, pa postajajo le še del preteklosti. Naselja v občini bodo glede na lego in velikost razdeljena v tri območja s podobnimi demografskimi trendi. Z analizo demografskega stanja posameznega območja in naselij znotraj njega bodo pridobljeni podatki za natančen vpogled v demografsko stanje in razlike znotraj proučevanega območja.
Ključne besede: prebivalstvo, občina Slovenska Bistrica, depopulacija, tipi demografskih območij, gospodarski razvoj, staranje prebivalstva
Objavljeno: 18.01.2011; Ogledov: 1441; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (4,05 MB)

6.
Nekateri sociološki vidiki kvalitete življenja starostnikov - uporabnikov Centra za pomoč na domu Maribor
Eva Krejač, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomski nalogi z naslovom Nekateri vidiki kvalitete življenja starostnikov – uporabnikov Centra za pomoč na domu Maribor, smo v teoretičnem delu predstavili starost kot tretje življenjsko obdobje, značilnosti tega obdobja in spremembe ter stresne dogodke, ki ga spremljajo. Opisali smo probleme, s katerimi se srečujejo razvite postmoderne družbe zaradi naraščajočega števila starejših na eni in nizke rodnosti na drugi strani. Starostnike smo razdelili v tri skupine glede na njihove sposobnosti za samostojno življenje in opravljanje vsakodnevnih opravil ter predstavili programe in organizacije, ki so jim namenjeni. Osredotočili smo se zlasti na starostnike, ki so sicer še sposobni živeti v domačem okolju, a potrebujejo tujo pomoč pri opravljanju vsakodnevnih opravil. Tako smo podrobneje predstavili pomoč družini na domu kot eno izmed socialnovarstvenih storitev v naši družbi, in Center za pomoč na domu Maribor, ki tovrstne storitve izvaja na območju Maribora ter širše okolice. V empiričnem delu diplomske naloge smo predstavili in interpretirali rezultate raziskave, ki smo jo, s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, izvedli med uporabniki Centra za pomoč na domu Maribor. Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil, preučiti nekatere vidike kvalitete življenja starostnikov, ki so uporabniki socialne oskrbe na domu.
Ključne besede: Ključne besede: starost, staranje, upokojitev, osamljenost, problemi staranja prebivalstva, pomoč družini na domu.
Objavljeno: 11.01.2012; Ogledov: 2633; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

7.
PRAVNA UREDITEV INSTITUCIONALNEGA VARSTVA STAREJŠIH V REPUBLIKI SLOVENIJI
Tadeja Pitz Prasl, 2012, magistrsko delo

Opis: Tako v Evropski uniji, kot tudi v Sloveniji vplivata dva ključna dejavnika na pojav demografskih sprememb, zaradi česar je tematika varstva starejših v vseh državah Evropske unije v ospredju. Ključna dejavnika sta: - na eni strani nizka rodnost, - na drugi strani hitro naraščanje števila oseb, starih 65 let in več. V iskanju ustreznih rešitev za ublažitev ali celo odpravo navedenih dejavnikov je Slovenija od leta 2008 do 2011 uspešna predvsem pri reševanju dejavnika nizke rodnosti. Tudi na področju sprejemanja ustreznih ukrepov oskrbe in varstva oseb, starih 65 let in več, se od leta 2008 dogajajo pomembni premiki tako v Sloveniji, kot na ravni celotne Evropske unije. Z novo sprejetimi ukrepi želijo države Evropske unije na eni strani rešiti trenutno situacijo, ki je usmerjena v zagotovitev ustrezne socialne zaščite in zdravstvene oskrbe oseb, starih 65 let in več, na drugi strani pa ˝zaščititi˝ mlajše generacije. V Sloveniji so spremembe usmerjene na področje varstva starejših (spreminja se temeljni zakon – Zakon o socialnem varstvu), delovne zakonodaje (uzakonjanje malega dela), zdravstvenega sistema (reševanje zdravstvene blagajne) in pokojninske reforme (podaljševanje delovne dobe). Naštete spremembe povzročajo med splošno javnostjo precej nejevolje in negotovosti. Dinamika iskanja ustreznih ukrepov na nacionalni ravni je vplivala na odločitev, da bom v tej magistrski nalogi predstavila pravno ureditev institucionalnega varstva starejših v Republiki Sloveniji. Na področju institucionalnega varstva starejših oseb je Slovenija naredila pomembno prelomnico, ko je sprejela odločitev, da bo za izvajanje dejavnosti institucionalnega varstva starejših oseb podelila več javnih pooblastil = koncesij zasebnikom. Na ta način je zavestno odprla javno mrežo institucionalnega varstva starejših in omogočila vstop zasebnega kapitala v izvajanje javne službe varstva starejših. Ta vstop se glede na trenutno veljavne zakonske možnosti kaže predvsem v izenačevanju položaja javnih izvajalcev dejavnosti institucionalnega varstva starejših s koncesionarji, v manjšem obsegu pa v obliki javno – zasebnega partnerstva. Na trgu ponudbe institucionalnega varstva starejših, ki zajema socialno oskrbo in zdravstveno varstvo starejših, se tako pojavila ˝pozitivna konkurenca˝, ki v boju za obstoj med ponudniki storitev zvišuje nivo izvajanja storitev in tako posredno zagotavlja izboljšanje skrbi za starejše. Kakovostni nivo izvajanja dejavnosti institucionalnega varstva starejših so dvignili na višjo raven predvsem koncesionarji, ki so, da so sploh lahko začeli izvajati dejavnost institucionalnega varstva starejših, bili prisiljeni zgraditi nove, sodobne objekte, popolnoma prilagojene življenjskim zmožnostim starejših oseb. Zaradi tega pojava bodo morali javni domovi za starejše, katerih prostori so povečini dotrajani, v prvi vrsti poskrbeti, da se bodo z vidika bivalnih pogojev, približali zasebnim domovom za starejše. Pri izvajanju dejavnosti institucionalnega varstva starejših niso ključnega pomena le sodobni bivalni pogoji, ampak je bistveno pomembnejši dejavnik zagotovitev temeljne človekove pravice dostojnega preživljanja starosti. Problematika dostojnega izvajanja pravic starejših in onemoglih oseb je opredeljena v številnih mednarodnopravnih virih. Slednji institucionalnega varstva starejših neposredno ne omenjajo, ampak ga posredno urejajo skozi pravico do življenja, pravico do socialne varnosti in pravico do ustrezne zdravstvene ter socialne oskrbe. Na nacionalni ravni imamo sprejete številne pravne vire, ki urejajo izvajanje dejavnosti institucionalnega varstva starejših. Glede na opisano, bo prvi del magistrske naloge namenjen spoznavanju ključnih mednarodnih in nacionalnih pravnih virov, na podlagi katerih je možno govoriti o učinkovitem izvajanju dejavnosti institucionalnega varstva starejših tako v javnih, kot tudi v zasebnih domovih starejših. V tem delu bo predstavljena Resolucija o nacionalnem programu za obdobje 2006-2010 in
Ključne besede: staranje prebivalstva, institucionalno varstvo, starejši, oskrba, dolgotrajna oskrba starejših.
Objavljeno: 11.04.2012; Ogledov: 2999; Prenosov: 531
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

8.
Zbornik
2008, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Ključne besede: starejši ljudje, socialno varstvo, zdravje, gerontologija, izobraževanje odraslih, staranje prebivalstva, zborniki
Objavljeno: 28.05.2012; Ogledov: 677; Prenosov: 28
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

9.
VPLIV PODALJŠANJA DELOVNE DOBE UČITELJA NA KVALITETO DELA NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
Marija Preglav, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bil proučen vpliv podaljšanja delovne dobe učitelja na kvaliteto dela na področju vzgoje in izobraževanja. V teoretičnem delu je predstavljena sama kakovost dela na področju vzgoje in izobraževanja, natančneje sta proučeni šolska zakonodaja v Republiki Sloveniji in kakovostna šola. Nadalje je predstavljeno staranje prebivalstva. Predstavljena je psihologija staranja, teorije staranja ter vplivi staranja prebivalstva in predsodki o staranju. Predstavljena je tudi pokojninska zakonodaja, natančneje sta predstavljena ZPIZ-1 in ZPIZ-2. Pri empirični raziskavi je bila uporabljena deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Učiteljem osnovnih in srednjih šol je bila preko spletne strani sindikata za vzgojo in izobraževanje (SVIZ-a) posredovana spletna anketa. Nanjo se je odzvalo 83 učiteljev oziroma učiteljic. Analiza rezultatov je temeljila na iskanju statistično značilnih razlik glede na spol, starost in delovno dobo učitelja ter vrsto šole, na kateri učitelj poučuje. Pokazalo se je, da bo po mnenju učiteljev podaljšanje delovne dobe učiteljev vplivalo na kvaliteto dela na področju vzgoje in izobraževanja, kar se bo odražalo na vseh področjih. Učitelji so v večini deloma seznanjeni z ZPIZ-2 in se z njim v večini ne strinjajo.
Ključne besede: podaljšanje delovne dobe, kvaliteta dela na področju vzgoje in izobraževanja, staranje prebivalstva, pokojninska zakonodaja
Objavljeno: 20.07.2012; Ogledov: 1239; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (705,44 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 3.89 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici