Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko staranja prebivalstva in s tem povezanega izziva ustvarjanja ustreznega delovnega okolja za starejše zaposlene. Zaradi demografskih sprememb in podaljševanja delovne dobe se organizacije vse pogosteje srečujejo s potrebo po prilagoditvi delovnih mest, ki bodo podpirala zdravje, zadovoljstvo in delovno učinkovitost starejših zaposlenih. V ospredju je vprašanje, kako vzpostaviti delovno okolje, ki bo hkrati motivacijsko in varno ter spodbudno za medgeneracijsko sodelovanje. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni ključne značilnosti starejših zaposlenih; pravni okvir njihovega zaposlovanja; prednosti in slabosti, ki jih prinašajo organizacijam, ter izzivi, s katerimi se srečujejo pri vključevanju v delovno okolje. Poseben poudarek je namenjen vprašanjem motivacije, prisotnosti stereotipov in diskriminacije, absentizma ter medgeneracijskih konfliktov. Obenem so predstavljeni tudi primeri dobrih praks slovenskih in tujih podjetij, ki so že uspešno uvedla ukrepe za prilagoditev delovnega okolja starejšim zaposlenim. V empiričnem delu je bila izvedena kvalitativna raziskava v izbrani organizaciji, ki je zajemala poglobljen intervju s pristojno osebo v kadrovski službi. Zbrani podatki so pokazali, da organizacija že prepoznava pomen starejših zaposlenih in si prizadeva za izboljšave, a so prisotne tudi številne priložnosti za nadaljnji razvoj, zlasti na področjih promocije zdravja in sistematičnega prenosa znanja med generacijami. Na osnovi analiziranih podatkov so bile oblikovane konkretne smernice za izboljšanje delovnega okolja starejših zaposlenih. Premišljene prilagoditve se kažejo kot dejavnik, ki lahko izboljša zadovoljstvo, motivacijo in delovno učinkovitost starejših zaposlenih ter podpre dolgoročno uspešnost organizacije.
Ključne besede: staranje prebivalstva, starejši zaposleni, izboljšave delovnega okolja, spodbujanje delovne aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 22.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: Staranje prebivalstva je eden izmed ključnih demografskih in družbenih izzivov sodobnega časa. Proces staranja ni enoten, pri posameznikih poteka zelo različno, odraža se tako v telesnem in kognitivnem funkcioniranju kot tudi v psihološkem doživljanju življenja. Namen študije je raziskati povezanost kognitivne rezerve, prospektivnega spomina, uspešnega staranja in zadovoljstva z življenjem pri osebah po upokojitvi. V raziskavi je sodelovalo 62 udeležencev, od tega 21 moških in 41 žensk. Uporabili smo štiri samoocenjevalne vprašalnike. Naši rezultati so pokazali, da so starejši odrasli po upokojitvi v povprečju zmerno zadovoljni s svojim življenjem, kljub manjšim, a pričakovanim težavam s prospektivnim spominom. Kognitivna rezerva se je izkazala kot pomemben varovalni dejavnik, ki je povezan z višjo stopnjo uspešnega staranja in večjim zadovoljstvom z življenjem, pri čemer so ženske dosegle višje vrednosti kognitivne rezerve in poročale o manjših težavah s spominom. Potrdili smo pozitivne povezave med kognitivno rezervo, prospektivnim spominom, zadovoljstvom z življenjem in uspešnim staranjem, a nismo dokazali, da prospektivni spomin moderira povezavo med kognitivno rezervo in zadovoljstvom. Naše ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju psiholoških in kognitivnih dejavnikov staranja ter lahko služijo kot osnova za razvoj ciljno usmerjenih intervencij in programov, ki podpirajo dobro počutje in ohranjanje samostojnosti starejših v obdobju po upokojitvi.
Ključne besede: kognitivna rezerva, prospektivni spomin, uspešno staranje, zadovoljstvo z življenjem, staranje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,12 MB)

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike med različno starimi zaposlenimi pri zavzetosti pri delu ter pri organizacijski kulturi. Namreč na trg dela prihajajo nove, mlajše generacije zaposlenih, posledično so te generacijske razlike velike. Da bi to potrdili, smo izpeljali raziskavo med zaposlenimi v enotah intenzivne terapije v UKC Ljubljana. Za raziskavo je bil uporabljen anonimni anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz osnovnih podatkov anketiranca ter iz dveh standardiziranih vprašalnikov UWES in GLOBE. Anketa je bila izvajana v spletni aplikaciji 1ka. Rezultati so bili statistično obdelani v programu SPSS. Ugotovili smo, da so razlike očitne, namreč rezultati so pokazali, da starejši zaposleni izkazujejo višjo stopnjo delovne zavzetosti v primerjavi z mlajšimi zaposlenimi. Prav tako lahko rečemo, da starejši zaposleni zaznavajo organizacijsko kulturo kot stabilnejšo in bolj urejeno, medtem ko mlajši zaposleni dajejo večji poudarek skupinski povezanosti, samozavesti in fleksibilnosti. Rezultati kažejo določene razlike med različnimi starostnimi skupinami, vendar te razlike niso statistično značilne. Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko ugotovimo, da starost zaposlenih ni ključni dejavnik pri zaznavanju organizacijske kulture in zavzetosti pri delu.
Ključne besede: zavzetost, organizacijska kultura, staranje, generacija, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 27.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,61 MB)

Opis: Staranje prebivalstva povzroča velike demografske spremembe, posledica katerih je pojav novih oblik oskrbe starejših. Starejši se vedno bolj odločajo za staranje na svojem domu, kjer hočejo ohraniti svojo individualnost. V magistrskem delu smo raziskovali zadovoljstvo med vpletenimi znotraj storitev Pomoči na domu, kjer smo z izvajanjem pol strukturiranih intervjujev preučevali zadovoljstvo in odnose med uporabniki, svojci in zaposlenimi v treh sosednjih koroških občinah. Zanimalo nas je, kakšne odnose imajo le-ti med seboj in katere so spremembe, ki bi si jih želeli videti na področju domače socialne oskrbe. Uporabniki in svojci so precej zadovoljni s storitvami, zaposleni pa na delovnem mestu ne čutijo preobremenjenosti. Odnosi med njimi so odlični. Največ sprememb, ki jih intervjuvanci želijo, se nanašajo na ureditev sistema, s katerim je povezana višja plača in večje število oskrbovalk.
Ključne besede: starejši, staranje na domu, pomoč na domu, zadovoljstvo, dolgotrajna oskrba
Objavljeno v DKUM: 09.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: Raziskava obravnava področje kadrovskega managementa, ki je v današnjem času še kako pomemben sopotnik strateškega razvoja organizacij. Na izbranih kadrovskih procesih se je v povezavi z demografskimi in tehnološkimi spremembami družbe z ustrezno teoretično podlago in raziskovalnim procesom pristopilo k pripravi modela kadrovskih procesov, ki je v prvi vrsti izvirni znanstveni doprinos na področju organizacijskih ved, ožje kadrovskega managementa. Staranje prebivalstva je značilnost praktično vseh držav po svetu in ključno sooblikuje pogoje delovanja organizacij. Značilnosti, ki jih povezuje management organizacij in se dotikajo strateškega delovanja kadrovskega managementa, so vzete v ozir tudi z vidika starostne komponente zaposlenih. Na eni strani imamo tako opravka z izkušnjami zaposlenimi, ki tvorno prispevajo k učinkovitemu in uspešnemu delovanju organizacij, na drugi strani pa pogoje dela, ki jih delegira tehnološki trend razvoja družbe in organizacij, ki pogosto prehiteva trend soočanja s spremembami z vidika zaposlenih, ki se uvrščajo med starejše zaposlene. Na kakšen način pristopati z vidika kadrovskega managementa, ki po vseh teoretičnih zasnovah in aplikativnih izkušnjah predstavlja strateško funkcijo organizacij, je vprašanje, ki je v prvi vrsti povezano z izvajanjem kadrovskih procesov, na drugi strani pa se veže na zaposlene. Ob tem se v skupen mozaik uvršča tudi dimenzija tehnologije, ki je že pred časom prehitela administrativno vodenje zaposlenih in ravno tako prehiteva tudi marsikateri del delovanja v organizacijah. Model kadrovskih procesov predstavlja noviteto na področju znanstvenega raziskovanja v okvirih organizacijskih ved. Pomeni pa tudi doprinos kot strateško orodje organizacijam, ki kadrovski management smelo vključujejo v glavno strukturo managementa organizacij.
Ključne besede: kadrovski management, kadrovski procesi, digitalizacija, staranje, model kadrovskih procesov
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 276; Prenosov: 141
Celotno besedilo (2,04 MB)