Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Povišan krvni tlak oziroma hipertenzija je pomemben dejavnik tveganja srčno-žilnih in ledvičnih obolenj. Biološko starost lahko izračunamo na podlagi klinično merljivih parametrov. Metode: Z namenom analize korelacije med hipertenzijo in biološko starostjo in njuno povezanostjo s smrtnostjo smo analizirali podatke iz podatkovne zbirke NHANES, ki vsebuje podatke o zdravstvenem stanju ameriških prebivalcev. Iz podatkovne zbirke NCHS pa smo pridobili podatke o smrtnosti. Izračunali smo biološko starost in analizirali statistično pomembnost razlik v krvnem tlaku in biološkem staranju med različnimi demografskimi skupinami. Z modelom logistične regresije smo primerjali napovedno moč krvnega tlaka in staranja na smrtnost. Paciente smo razdelili v tri skupine glede na hipertenzivni status ter primerjali statistične parametre med njimi. Rezultati: Zaznali smo nizko korelacijo med krvnim tlakom in kronološko ter biološko starostjo, statistično pomembne razlike v biološkem staranju, ter krvnim tlakom in spolom. Ugotovili smo statistično pomembne razlike med nekaterimi, ne pa vsemi rasami. V analizi skupine hipertenzivnih pacientov nekatere razlike med demografskimi skupinami zbledijo. Izmed vseh testiranih spremenljivk se je kot najmočneje povezana s smrtnostjo pokazala ocena biološke starosti na podlagi krvnih meritev. Razprava in zaključek: Rezultati raziskave izpostavljajo pomen biološke starosti pri nastanku hipertenzije, nakazujejo razlike v krvnem tlaku med demografskimi skupinami in pomen biološke starosti pri oceni tveganja smrtnosti.
Ključne besede: hipertenzija, krvni tlak, biološko staranje, smrtnost, logistična regresija
Objavljeno v DKUM: 22.05.2023; Ogledov: 52; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: V delovnem okolju se vedno pogosteje srečujemo s sodelovanjem med različnimi generacijami. Starejši zaposleni želijo ostati v organizacijah, vedno več pa je mlajših zaposlenih, ki si želijo vstopiti na trg dela. Da lahko različne generacije delujejo sinergično, je potrebna vzpostavitev medgeneracijskega sodelovanja. Medgeneracijsko sodelovanje omogoča izmenjavo znanj, vzpostavitev empatije na delovnem mestu in neposredno vpliva na počutje in zdravje starejših zaposlenih v organizaciji. Pogoj za vzpostavitev medgeneracijskega sodelovanja je zavedanje njegovega pomena in doprinesa organizaciji. Oblikovali smo anketni vprašalnik, ki je obsegal 13 vprašanj, ki so se nanašala na medosebne odnose med starejšimi in mlajšimi zaposlenimi, diskriminacijo na delovnem mestu in pogled na medgeneracijsko sodelovanje. S pomočjo anketnega vprašalnika smo raziskovali, kako prenašanje znanja med generacijami vpliva na uspešnost starejših zaposlenih, ali diskriminacija na delovnem mestu vpliva na zdravje in medosebne odnose starejših in mlajših zaposlenih in ali mlajši zaposleni spoštujejo starejše in se zavedajo, da jim izmenjava znanj omogoča večjo uspešnost na delovnem mestu. Z raziskavo smo ugotovili, da se starejši zaposleni počutijo spoštovane na delovnem mestu in se zavedajo, da so pomemben del organizacije. Mlajši zaposleni vidijo starejše zaposlene kot vir znanja, ki ga starejši radi delijo z njimi. Zavedajo se, da njihov medosebni odnos vpliva na počutje in zdravje starejših ter neposredno na njihovo kakovost in uspešnost dela. Medgeneracijsko sodelovanje v organizacijah pripomore k zmanjšanju ali odstranitvi stereotipov in starostne diskriminacije med zaposlenimi.
Ključne besede: medgeneracijsko sodelovanje, starejši zaposleni, zaposleni, staranje
Objavljeno v DKUM: 19.09.2022; Ogledov: 256; Prenosov: 93
Celotno besedilo (876,62 KB)

Opis: Diplomsko delo temelji na temi o ravnanju s starejšimi zaposlenimi in o pristopu ravnanja s starejšimi zaposlenimi v podjetju X. To temo smo izbrali na podlagi vse večjega poudarjanja problema staranja prebivalstva, ki se ga še marsikdo ne zaveda. Pomembno je, da se že kot posamezniki in družba začnemo zavedati problema staranja prebivalstva in s tem spremenimo pogled na staranje, kar pa bo pripomoglo k boljši družbi in sprejetju pomembnih ukrepov, brez katerih v prihodnosti družba in gospodarstvo ne bosta mogla delovati. Problem staranja prebivalstva predstavlja vse večje izzive, tako za posameznike in celotno družbo, kakor tudi podjetja. Mnoga, predvsem večja podjetja, se problema že zavedajo in vpeljujejo programe za ravnanje s starejšimi zaposlenimi. Medtem, ko se manjša podjetja, v katerih pogosto nimajo formiranega oddelka za ravnanje s človeškimi viri, problema še ne zavedajo. V prihodnosti se bo začelo upokojevati vse več ljudi, ki se daj predstavljajo večji del delovne sile, hkrati pa bo skupaj z njihovo upokojitvijo iz podjetja odšlo tudi neprecenljivo znanje in izkušnje, ki so si jih zaposleni nabrali skozi leta dela v različnih organizacijah. Podjetja bodo tako izgubila visoko kvalificiran kader, ki ga mlajši zaposleni ne bodo mogli zlahka nadomestiti, zato je pomembno, da že danes začnejo vlagati v starajoče se zaposlene in s tem podaljševati njihovo delovno aktivnost. V sklopu managementa človeških virov se je razvilo ravnanje s starejšimi zaposlenimi, kot posebne skupine zaposlenih, za katero so podjetja začela uvajati določene ukrepe z namenom vzdrževanja delovne sposobnosti in ostajanja na delovnem mestu dlje, namesto predčasnega upokojevanja. V to skupino po ZDR uvrščamo zaposlene, starejše od 55 let, ki so praviloma upravičeni še do nekaterih drugih ugodnosti, ki jih določa zakonodaja. Pogled na starejše zaposlene se razlikuje od posameznika do posameznika in podjetja do podjetja. Nekatera podjetja se zavedajo koristi starejših zaposlenih, ki jih le ti prinašajo za podjetje, medtem, ko imajo druga podjetja negativne percepcije glede zaposlovanja starejših in se zato temu bolj kot ne izogibajo in zaposlujejo pretežno mlajše zaposlene, ali pa celo določijo zgornjo zaposlitveno mejo. Pomembno je, da na delovnem mestu uvedemo določene ukrepe, namenjene starejšim zaposlenim, zato da bodo lahko še naprej ohranjali boljšo delovno produktivnost in ohranjali zdravje na delovnem mestu vse do svoje upokojitve. Med ukrepi izpostavljamo različne oblike medgeneracijskega sodelovanja, katere omogočajo, da se znanje in izkušnje starejših zaposlenih prenesejo tudi na mlajše generacije. Med ukrepe lahko štejemo tudi različne prilagoditve delovnega mesta starejšim, varovanje in promocijo zdravja zaposlenih, motiviranje zaposlenih ter možnosti razvoja in izobraževanja. V drugem, aplikativnem delu smo preučili model ravnanja s starejšimi zaposlenimi v podjetju X. Svoja raziskovalna vprašanja smo razdelili v več delov, po posameznih aktivnostih, ki jih podjetja lahko izvajajo v sklopu ravnanja s starejšimi zaposlenimi. Najprej smo preučili, kakšne pristope izvaja podjetje v sklopu managementa človeških virov. Nato pa smo se navezali na posamezne aktivnosti ravnanja s starejšimi zaposlenimi. To so zaposlovanje starejših zaposlenih, varnost in zdravje na delovnem mestu, ureditev delovnega okolje in prilagoditve delovnega mesta starejšim zaposlenim, izobraževanje in usposabljanje, prilagoditve delovnega časa, motiviranje starejših zaposlenih, prenos znanja na mlajše zaposlene, ocenjevanje uspešnosti ter na koncu še druge ugodnosti, ki jih v podjetju uživajo starejši zaposleni. Podjetje se zaveda pomembnosti ravnanja s starejšimi zaposlenimi, vendar še za to nima posebej izoblikovanih pristopov.
Ključne besede: management človeških virov, ravnanje s starejšimi zaposlenimi, staranje prebivalstva, starejši zaposleni, prilagoditve delovnega mesta, delovna sposobnost
Objavljeno v DKUM: 21.03.2022; Ogledov: 742; Prenosov: 145
Celotno besedilo (759,53 KB)

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na raziskovanje področja upokojevanja za zaposlene, kjer smo teoretična izhodišča nadgradili z aplikativno raziskavo v podjetju GVO, d. o. o. Zaključno delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili demografski problem staranja ter vzroke za staranje prebivalstva. Na kratko smo si ogledali, kakšne pragove starostnih upokojitev imajo države po Evropi in njihove načrte za prihodnost. V nadaljevanju smo pogledali, še kakšen je problem staranja v Sloveniji, zakonske podlage za upokojitev v Sloveniji ter zaključili s splošnim vidikom posameznika za upokojitev ter procesom upokojevanja v podjetju GVO, d. o. o. V empiričnem delu smo predstavili rezultate anketnega vprašalnika, ki so nam podali odgovore na raziskovalna vprašanja. Osredotočili smo se na zaposlene starejše od 50 let. Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni v podjetju GVO, d. o. o., gledajo na upokojitev kot pozitiven prehod iz delovno aktivnega obdobja v neaktivno. Kljub temu pa to ne pomeni, da bodo postali povsem neaktivni. V pokoju bodo nadaljevali z aktivnostmi, s katerimi so se prej ukvarjali manj. Kljub temu da jim upokojitev ni nekaj neznanega, pa želijo imeti dodatne informacije, ki bi jim olajšal prehod in življenje v pokoju. Z organiziranjem izobraževanja starejših delavcev oziroma delavcev kandidatov za upokojitev bi to lahko uresničili, pri čemer bi imelo od tega koristi tudi podjetje, saj bi jih lahko v sklopu izobraževanja dodatno vključili v proces usmerjanja in vodenja mlajših sodelavcev. Ogledali smo si tudi, kaj nekateri rezultati pomenijo s finančnega vidika. Prišli smo do zanimivih rezultatov, ki jih podjetje GVO, d. o. o., lahko uporabi pri izračunih z dejanskimi vrednostmi.
Ključne besede: staranje prebivalstva, upokojevanje, zaposleni, novo zaposleni
Objavljeno v DKUM: 11.08.2021; Ogledov: 730; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,90 MB)

Opis: Uvod: Delež starejših od 65 let se v populaciji veča. Napovedi kažejo, da se bo do leta 2100 še povečal. Ena od problematik, ki se pojavlja pri starejših, je upad kognitivnih sposobnosti. Metode: Analizirali smo podatke iz raziskave The Survey of Health, Aging and Retirement in Europe pri valu 6 in 7. Oblikovali smo dve skupini podatkov. V prvo smo uvrstili vse razpoložljive podatke iz držav Evropske unije, v drugo podatke zbrane v Republiki Sloveniji. Analizo podatkov smo izvedli v programskem jeziku R. Z uporabo napovednih modelov smo poskušali napovedati spremembe v vrednosti spremenljivke »razlika v takojšnjem priklicu besed med valoma 6 in 7«. Uporabili smo tri napovedne modele, in sicer multiplo logistično regresijo, Random Forest in Gradient Boosting Machine. Pri dobljenih rezultatih smo primerjali vrednost površine pod krivuljo. Rezultati: Pri evropski populaciji se je kot najboljši napovedni model izkazala multipla logistična regresija z rezultatom pri vrednosti AUC 0,698 (95% IZ: 0,678-0,705). Pri slovenski populaciji se je kot najboljši izkazal Gradient Boosting Machine z rezultati pri AUC 0,698 (95% IZ: 0,663-0,760). Razprava in sklep: Izkazalo se je, da na izhodno spremenljivko vplivajo spremenljivke, ki so že zaznane v drugih študijah. Te so priklic besed pri valu 6, starost in stopnja izobrazbe. Pri evropski populaciji je opazen vpliv spremenljivke samoocena računalniških sposobnosti. Študije s področja kognitivnih sposobnosti pri starejših na območju Republike Slovenije so pomembne, saj se slovenska družba stara.
Ključne besede: staranje, kognitivni upad, priklic besed, SHARE, napovedni model
Objavljeno v DKUM: 29.06.2021; Ogledov: 661; Prenosov: 90
Celotno besedilo (670,62 KB)