| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 123
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pregled obstoječih metod za oceno življenjske dobe električne izolacije in analiza kablov z rentgensko fluorescenčno spektrometrijo : magistrsko delo
Nejc Friškovec, 2024, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je celovit pregled obstoječih metod za analizo kablov oziroma kabelske izolacije. Delo zajema pregled električnih, mehanskih in kemijskih lastnosti ter merilnih metod za določanje njihovih parametrov. Analize temeljijo na fizikalnih osnovah, s pomočjo katerih lahko določamo stanje kabelske izolacije. Za lažjo analizo je treba temeljito poznati materiale, njihove lastnosti in sestavo. S pomočjo fizikalnih lastnosti in merilnih rezultatov pa lahko oblikujemo tudi matematične modele, ki opisujejo staranje materialov ob prisotnosti posameznih vplivov. Cilj dela je zasnova podlage za oblikovanje merilne metode z rentgensko spektralno analizo. Metodologija temelji na predpostavki, da se s staranjem materiala na površju zmanjšuje oziroma povečuje prisotnost posameznih elementov. Tako lahko s pomočjo standardnega testa indenter modula določamo referenčne točke, na katerih se izvede rentgenska spektralna analiza. Z vzorčenjem teh točk različno degradiranih kablov pa lahko vzpostavimo merila sprejemljivosti kabelske izolacije.
Ključne besede: staranje kablov, polimerna električna izolacija, rentgenska fluorescenčna spektrometrija, preventivno vzdrževanje
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 75; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

2.
Model kadrovskih procesov v dobi digitalizacije in staranja zaposlenih
Nena Hribar, 2023, doktorska disertacija

Opis: Raziskava obravnava področje kadrovskega managementa, ki je v današnjem času še kako pomemben sopotnik strateškega razvoja organizacij. Na izbranih kadrovskih procesih se je v povezavi z demografskimi in tehnološkimi spremembami družbe z ustrezno teoretično podlago in raziskovalnim procesom pristopilo k pripravi modela kadrovskih procesov, ki je v prvi vrsti izvirni znanstveni doprinos na področju organizacijskih ved, ožje kadrovskega managementa. Staranje prebivalstva je značilnost praktično vseh držav po svetu in ključno sooblikuje pogoje delovanja organizacij. Značilnosti, ki jih povezuje management organizacij in se dotikajo strateškega delovanja kadrovskega managementa, so vzete v ozir tudi z vidika starostne komponente zaposlenih. Na eni strani imamo tako opravka z izkušnjami zaposlenimi, ki tvorno prispevajo k učinkovitemu in uspešnemu delovanju organizacij, na drugi strani pa pogoje dela, ki jih delegira tehnološki trend razvoja družbe in organizacij, ki pogosto prehiteva trend soočanja s spremembami z vidika zaposlenih, ki se uvrščajo med starejše zaposlene. Na kakšen način pristopati z vidika kadrovskega managementa, ki po vseh teoretičnih zasnovah in aplikativnih izkušnjah predstavlja strateško funkcijo organizacij, je vprašanje, ki je v prvi vrsti povezano z izvajanjem kadrovskih procesov, na drugi strani pa se veže na zaposlene. Ob tem se v skupen mozaik uvršča tudi dimenzija tehnologije, ki je že pred časom prehitela administrativno vodenje zaposlenih in ravno tako prehiteva tudi marsikateri del delovanja v organizacijah. Model kadrovskih procesov predstavlja noviteto na področju znanstvenega raziskovanja v okvirih organizacijskih ved. Pomeni pa tudi doprinos kot strateško orodje organizacijam, ki kadrovski management smelo vključujejo v glavno strukturo managementa organizacij.
Ključne besede: kadrovski management, kadrovski procesi, digitalizacija, staranje, model kadrovskih procesov
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 72; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

3.
Assistive digital technology to promote quality of life and independent living for older adults through improved self-regulation : ǂa ǂscoping review
Gaja Zager Kocjan, Tanja Špes, Matija Svetina, Nejc Plohl, Urška Smrke, Izidor Mlakar, Bojan Musil, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: Digital technologies can be a key component in helping older adults maintain their autonomy and quality of life in their homes and communities. The purpose of this scoping review was to examine the existing literature on the role of assistive digital technologies in promoting a higher quality of life and independent living for older adults by supporting their self-regulation in various aspects of daily living. The review was conducted and reported in accordance with PRISMA guidelines. Major electronic databases were searched to identify relevant articles published between 2012 and 2022. A total of 972 articles were identified, of which 19 articles met all inclusion criteria. Results are presented in four categories: (i) types of digital technologies, (ii) quality of life domains, (iii) quality of life benefits, and (iv) technological aspects supporting self-regulation. Our review also showed that successful adoption of assistive technologies depends on older adults’ trust in these technologies and the perceived benefits of technological support. Early involvement of older adults in the development of assistive technologies appears to play an important role in their technological self-efficacy. The limitations of the studies reviewed are discussed, and some general guidelines for future research in this area are suggested.
Ključne besede: digitalna tehnologija, podporna tehnologija, kakovost življenja, staranje, samouravnavanje, pregledni članek, digital technology, assistive technology, quality of life, aging, self-regulation, scoping review
Objavljeno v DKUM: 27.02.2024; Ogledov: 143; Prenosov: 3
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Management človeških virov kot odgovor na staranje prebivalstva in globalizacijo
Dolores Toplak, 2023, magistrsko delo

Opis: Management človeških virov je vodenje ljudi v smeri želenih ciljev. Pri tem so funkcije managementa človeških virov: upravljanje zunanjega in notranjega okolja, načrtovanje in izbira kadrov, razvoj in usposabljanje zaposlenih, nagrajevanje zaposlenih, ocenjevanje dela in rezultatov ter oblikovanje strategij. Management človeških virov se pri tem sooča z izzivom, ki je staranje prebivalstva. Staranje prebivalstva postaja globalni problem, za katerega strokovnjaki aktivno poskušajo najti rešitve. Vse pogostejši so izrazi, kot sta ravnanje s starejšimi zaposlenimi in trajnostna kariera. Za reševanje težav staranja različne države uporabljajo različne pristope, kot sta obvezna skrb za starejše in razvoj novih politik. Drug dejavnik, ki aktivno oblikuje poslovne prakse managementa človeških virov, je globalizacija. Ta pomeni odprtost idej in trgov. Glavne prednosti globalizacije so zmanjšanje občutka izoliranosti revnih držav, širjenje informacijske družbe in izboljšanje dostopa do informacij, povečanje hitrosti komercialnega, finančnega in tehnološkega poslovanja, kar je lahko dejavnik pri vključevanju ljudi v svetovno skupnost ter učinkovitost celotne gospodarske dejavnosti na planetarni ravni. Po drugi strani ji pripisujejo tudi kar nekaj negativnih značilnosti. Te so: primanjkljaj občutka varnosti, revščina, osebna negotovost, migracije, ki se spreminjajo v globalno grožnjo, ter demografski primanjkljaj. Podjetja zato vse pogosteje vpeljujejo nove delovne prakse, kot so timi za reševanje problemov, izboljšana komunikacija z delavci, varnost zaposlitve, prožnost pri dodeljevanju delovnih mest, usposabljanje delavcev za več delovnih mest in večje odvisnosti od stimulativnega plačila. Zaznavo omenjenih pojmov ter njihove vplive smo raziskali v podjetju X. Ugotovili smo, da več kot polovica zaposlenih ocenjuje, da staranje prinaša dodatne izkušnje in znanje. Prav tako smo ugotovili, da več kot četrtina zaposlenih zaznava vplive globalizacije in jih opredeljuje kot pozitivne. Ugotovili smo, da starost zaposlenih ne vpliva na oceno vpliva staranja prebivalstva na področjih, kot so težave v komunikaciji, pozitivna raznolikost delovnih skupin, odsotnost na delovnem mestu, nastanek novih zanimivih oblik ali praks dela, stres, raznolik opis delovnih mest, karierne možnosti in obremenitev delovnega procesa, ter pomeni dodatno delo. Nazadnje smo ugotovili, da velikost naselja, v katerem zaposleni živijo, ne vpliva na zaznavo vpliva globalizacije. Zaposleni podobno ocenjujejo vplive globalizacije, kot so opis delovnih nalog, poslovne prakse podjetja, politika podjetja, učinkovitost pri delu, zanesljivost in uspešnost pri delu. Predlog za izboljšanje na podlagi raziskave v podjetju X se nanaša na uvedbo medgeneracijskega sodelovanja ter celotnega modela ravnanja s starejšimi zaposlenimi. S tem bi pospešili prenos znanja ter posledično izboljšali percepcijo starosti. Na področju globalizacije je predlog izboljšanja dodatno izobraževanje, ki bi potekalo v okviru delavnic ali s pomočjo zunanjih predavateljev.
Ključne besede: management človeških virov, staranje prebivalstva, globalizacija
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 242; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

5.
Ravnanje s starejšimi zaposlenimi v podjetju elipsa d. o. o.
Jelisaveta Pantović, 2023, diplomsko delo

Opis: Živimo v času pomembnih družbenih sprememb, ki jih povzročajo različni dejavniki, med drugim tudi staranje prebivalstva. Proces staranja vpliva na odnose med generacijami, zato je pomembno, da se podjetja pripravijo na starajočo se delovno silo tako danes kot v prihodnosti. To vključuje spodbujanje komunikacije in sodelovanja med različnimi starostnimi skupinami. Zaposleni so srce vsakega podjetja in bistveno je, da jih obravnavamo dobro ter da zagotovimo ustrezne pogoje, ki vplivajo na njihovo motivacijo in zavezanost podjetju. V diplomskem delu smo obravnavali upravljanje s starejšimi zaposlenimi v podjetju Elipsa d. o. o. S pomočjo ankete, ki smo jo izvedli v podjetju, smo zbrali dragocene informacije, ki smo jih nato analizirali in grafično prikazali. Anketirani so odgovarjali na različne vrste vprašanj, odgovori pa so nam omogočili temeljito analizo položaja starejših zaposlenih. V prvem delu ankete smo zbrali demografske informacije, ki so nam dali vpogled v raznolikost zaposlenih v podjetju. V drugem delu smo pridobili informacije o tem, kako podjetje skrbi za zdravje in dobro počutje zaposlenih na njihovih delovnih mestih. Tretji del ankete nam je razkril, ali so delovna mesta prilagojena potrebam starejših zaposlenih, ali imajo enake možnosti kot njihovi mlajši kolegi in ali se od njih zahteva opravljanje nadur. V zadnjem, četrtem delu smo raziskali, do katere mere podjetje vlaga v izobraževanje svojih zaposlenih, ali sodelujejo v medgeneracijskih timih in ali med mlajšimi in starejšimi zaposlenimi obstaja koncept obratnega mentorstva. Naš osnoven namen je bil preveriti, ali podjetje dela na prilagoditvi delovnih mest za starejše zaposlene. Želeli smo ugotoviti, ali se izvajajo vse potrebne akcije za zagotavljanje optimalnih delovnih pogojev starejšim delavcem. Poleg tega smo želeli prepoznati morebitno povezavo med neustreznimi delovnimi pogoji in pomanjkanjem delovne sile, zlasti v sektorju modne konfekcije. Prišli smo do zaključka, da prilagoditev delovnega okolja glede na potrebe starejših zaposlenih ne vodi le k boljšemu počutju in zadovoljstvu med zaposlenimi te starostne skupine, temveč tudi k zmanjšanju števila bolniških odsotnosti in večji delovni produktivnosti. Ob upoštevanju te ugotovitve postane jasno, da je za podjetje ključnega pomena, da razvije in implementira strategije, ki so usmerjene k optimalnemu upravljanju z delovno silo starejše generacije. To ne pomeni le ustvarjanja ergonomskih in prilagodljivih delovnih mest, temveč tudi vlaganje v njihovo stalno izobraževanje, priznavanje njihove vrednosti in izkušenj ter spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja. Le tako lahko podjetje izkoristi vse potenciale, ki jih starejši zaposleni prinašajo, in zagotovi dolgoročno uspešnost.
Ključne besede: medgeneracijsko sodelovanje, ravnanje s starejšimi zaposlenimi, staranje zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 20.10.2023; Ogledov: 486; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

6.
Center za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru : 2019−2023
2023

Opis: Publikacija predstavlja različna področja delovanja Centra v obdobju med letoma 2019 in 2023. Center je spodbujal medgeneracijsko solidarnost, s priznavanjem heterogenosti in raznolikosti znotraj in med starostnimi skupinami, sodelovanje ter socialno kohezijo. Zbrani prispevki sledijo poslanstvu Centra, ki je usmerjeno v e-učenje in e-izobraževanje, skrb za zdravje, inovativen, trajnostni in družbeno odgovoren razvoj okolja ter prikaz potreb starajoče se družbe, kar omogoča dejavno staranje in dvig kakovosti življenja starostnikov. Delovanje Centra je usklajeno s cilji in načeli starosti prijaznih univerz. V prispevkih so predstavljeni različni strokovni in medgeneracijski pogledi na aktualna družbena dogajanja, ki so ključnega pomena za razvoj humane, demokratične družbe. Umetnost in kultura sta nepogrešljivi spremljevalki življenja, zlasti v zreli dobi, ko se potreba po uživanju umetnosti običajno poveča, zato je dragocen tudi prispevek o umetnosti v obdobju zrelosti in nabor spominskih zapisov, ki bogatijo naše delo. Publikacijo dopolnjujejo dela iz poznega opusa zaslužnega profesorja Bojana Golije (1932–2014).
Ključne besede: pametno staranje, starosti prijazna univerza, vseživljenjsko izobraževanje, zdravje, inovativen, trajnostni in družbeno odgovoren razvoj, kultura
Objavljeno v DKUM: 19.10.2023; Ogledov: 387; Prenosov: 5
URL Povezava na datoteko

7.
Nastajanje novih podjetij in vloga starejših podjetnikov: primerjalna analiza med Slovenijo, Avstrijo in Hrvaško
Eva Klezin, 2023, diplomsko delo

Opis: Zaradi staranja prebivalstva v državah po vsem svetu, je pozornost vse bolj usmerjena v politiko in raziskave, povezane s povečevanjem participacije starejših oseb na trgu dela. Številne starejše osebe potrebujejo in želijo nadaljevati delo tudi po upokojitveni starosti, a njihovo sposobnost za delo, na tradicionalnem trgu dela, pogosto omejujejo stereotipi in diskriminacija na podlagi starosti, zastarele veščine ter tveganje dolgotrajne brezposelnosti. V teoretičnemu delu diplomskega dela smo opisali pojav staranja prebivalstva, kaj so njegovi vzroki in posledice ter kakšno je stanje staranja v Sloveniji, Avstriji, na Hrvaškem ter v Evropski uniji. Opredelili smo prav tako pojav aktivnega staranja prebivalstva in kakšen pomen ima ta v gospodarstvu. V nadaljevanju smo opredelili podjetništvo starejših, predstavili njegov pomen in razloge starejših za udejstvovanje v podjetniških aktivnostih. Nato smo predstavili prednosti starejših podjetnikov, vključno z razvitimi osebnimi mrežami, dobrim finančnim položajem in delovnimi izkušnjami. Opisali smo še izzive, v katere smo vključili človeški in družben kapital, omejen dostop do financ, starostno diskriminacijo in zdravstvene težave ter strah pred neuspehom. V teoretičnem delu smo opredelili prav tako faze podjetniškega procesa. V aplikativnem delu smo s pomočjo publikacije The Missing Entrepreneurs 2021 in desetih kazalnikov ugotavljali stopnje dejavnosti v življenjskem ciklu podjetništva v celotni populaciji ter med starejšimi. Rezultati so pokazali, da so stopnje v opazovanih državah, pri večini kazalnikov za starejše nižje, kot za celotno prebivalstvo, kar pomeni, da na tem področju še vedno obstaja prostor za izboljšave.
Ključne besede: podjetništvo starejših, izzivi starejših podjetnikov, prednosti starejših podjetnikov, aktivno staranje, primerjalna analiza.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 335; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (997,82 KB)

8.
Dinamična robustnost in prehod v staranje v omrežjih sklopljenih oscilatorjev : magistrsko delo
Uroš Barać, 2023, magistrsko delo

Opis: Biološka omrežja so v splošnem odporna na okvare posameznih enot, toda v vsakem omrežju obstaja prelomna točka, pri kateri se sposobnost delovanja poslabša do neuporabnosti. To se lahko kaže kot bolezen ali izguba funkcije, kar je pogosto težko odpraviti. Iz tega razloga je pomembno preučevati pojave takih kolektivnih okvar, ki sledijo postopni disfunkciji posameznih gradnikov, da bi lahko sprejeli ukrepe za njihovo preprečitev. Na področju dinamičnih sistemov se tovrstni prehodi imenujejo prehod v staranje (ang. aging transition). Temu pojavu se posvetimo tudi v tej magistrski nalogi in najprej prikažemo koncept prehoda v staranje v omrežjih globalno sklopljenih in homogenih oscilatorjev z limitnim ciklom, pri katerih dinamiko posameznih oscilatorjev določa Poincaréjev oscilator. Pokažemo, da se prehodi v staranje v takih omrežjih obnašajo dokaj predvidljivo ter da imata jakost sklopitve in oddaljenost od točke bifurkacije monotono vlogo pri dinamični robustnosti sistema. Nato se osredotočimo na preučevanje kolektivnih okvar v biološko bolj realističnih omrežjih, ki sestojijo iz povezanih ekscitabilnih enot, interakcije med njimi pa izkazujejo lastnosti kompleksnega omrežja. Le-to je heterogeno in ima visoko modularnost in lastnosti mrež malega sveta. Dinamiko posameznih ekscitabilnih elementov določa paradigmatski model FitzHugh-Nagumo, ki se pogosto uporablja za simulacije dinamike električno ekscitabilnih celic. Kot dejavnike za kolektivno odpoved obravnavamo jakost sklopitve, razdaljo od točke bifurkacije in poleg tega še različne strategije staranja. Ugotovimo, da pri srednjih jakostih sklopitve omrežje ostane globalno aktivno najdlje, kadar se v omrežju najprej deaktivirajo vozli z velikim številom povezav. To se dobro ujema s predhodno objavljenimi rezultati. Ti so pokazali, da so lahko, predvsem pri šibki sklopitvi, omrežja oscilatorjev zelo občutljiva na ciljno deaktivacijo vozlov z majhnim številom povezav. Toda naše podrobne analize pokažejo, da najučinkovitejša strategija za doseganje kolektivne odpovedi ni le nemonotono odvisna od jakosti sklopitve, temveč je odvisna od sovisnega vpliva jakosti sklopitve in oddaljenosti točke bifurkacije, ki kroji raven stabilnosti oscilatornega režima. V magistrski nalogi tako podamo celovit opis dejavnikov kolektivne odpovedi v ekscitabilnih omrežjih, kar vodi do globljega razumevanja okvar v takih sistemih.
Ključne besede: prehod v staranje, oscilatorji z limitnim ciklom, ekscitabilni oscilatorji, kompleksno omrežje, bifurkacija, globalna aktivnost.
Objavljeno v DKUM: 28.09.2023; Ogledov: 334; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

9.
Trg dela po epidemiji v sloveniji
Žiga Škrabl, 2023, diplomsko delo

Opis: Trg dela nenehno pretresajo naravni, družbeni in politični dogodki oziroma spremembe. V začetku leta 2020 se je svetovno gospodarstvo srečalo z zdravstveno krizo, katere v Evropi, kot tudi v Sloveniji ni bilo več desetletij in je pustila posledice na gospodarski aktivnosti. Delovanje podjetij je bilo omejeno, potrebno ga je bilo prilagoditi poslovanje takratnim zdravstveno- varnostnim ukrepom. Epidemija Covid-19 je vplivala tudi na trg dela. Zato so se s številnimi izzivi in težavami na trgu srečevala tako podjetja kot tudi zaposleni oziroma ljudje, ki vstopa na trg dela. Obenem je prišlo še do novega družbenega izziva, povzročenega z digitalizacijo, to je uveljavitve novih oblik dela. Vse to se je zaradi nepripravljenosti tako države kot tudi podjetij na zdravstveno krizo oziroma epidemijo država kot tudi podjetja odrazilo v večji brezposelnosti in nižjem bruto družbenem proizvodu. V relativno kratkem času si je gospodarstvo opomoglo, brezposelni so si našli zaposlitev v drugih gospodarskih panogah, tudi Slovenija je dosegla najnižjo stopnjo brezposelnosti v svoji zgodovini. Dodati pa je treba, da se trg dela sedaj sooča s staranjem prebivalstva, zaradi visoke zaposljivosti in nizke rodnosti, begom možganov oziroma izseljevanjem, pomankanjem delovne sile in iskanjem ustreznih in potencialnih zaposlenih, managerji namreč opažajo namreč opažajo pomankanje kompetenc in digitalnih kompetenc. Želja delojemalcev po maksimalnem dobičku vodi k strmenju po večji produktivnosti in učinkovitosti, le za dosego tega se bomo morali nenehno prilagajati in izpopolnjevati skozi vseživljenjsko učenje, le tako se bomo osebnostno kot družba rastli in razvijali.
Ključne besede: Trg dela, kompetence, staranje prebivalstva, pomankanje delovne sile, epidemija, Covid-19, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 318; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

10.
Inter-person differences in isometric coactivations of triceps surae and tibialis anterior decrease in young, but not in older adults after 14 days of bed rest
Matjaž Divjak, Gašper Sedej, Nina Murks, Mitja Gerževič, Uroš Marušič, Rado Pišot, Boštjan Šimunič, Aleš Holobar, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: We examined activation patterns of the gastrocnemius medialis (GM), gastrocnemius lateralis (GL), soleus (SO), and tibialis anterior (TA) muscles in eight older (58.4 ± 3.3 years) and seven young (23.1 ± 2.9 years) participants, before and after 14 days of horizontal bed rest. Visual feedback on the exerted muscle torque was provided to the participants. The discharge patterns of individual motor units (MUs) were studied in three repetitions of isometric plantar flexion at 30 and 60% of Maximum Voluntary Contraction (MVC), before, and 1 day after the 14-day bed rest, respectively. In the GL and GM muscles, the older participants demonstrated higher MU discharge rates than the young, regardless of the contraction level, both before and after the bed rest. In the TA and SO muscles, the differences between the older and young participants were less consistent. Detailed analysis revealed person-specific changes in the MU discharge rates after the bed rest. To quantify the coactivation patterns we calculated the correlation coefficients between the cumulative spike trains of identified MUs from each muscle, and measured the root mean square difference of the correlation coefficients between the trials of the same session (intra-session variability) and between different sessions (inter-session variability) in each participant (intra-person comparison) and across participants (inter-person comparison). In the intra-person comparison, the inter-session variability was higher than the intra-session variability, either before or after the bed rest. At 60% MVC torque, the young demonstrated higher inter-person variability of coactivation than the older participants, but this variability decreased significantly after the bed rest. In older participants, inter-person variability was consistently lower at 60% than at 30% MVC torque. In young participants, inter-person variability became lower at 60% than at 30% MVC torque only after the bed rest. Precaution is required when analyzing the MU discharge and coactivation patterns, as individual persons demonstrate individual adaptations to aging or bed rest.
Ključne besede: mišičnoskeletni sistem, mišice, bed rest, staranje, elektromiografija, high density electromyography, muscle disuse, motor units, discharge rate, aging
Objavljeno v DKUM: 07.07.2023; Ogledov: 398; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (4,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici