91. Odnos staršev osnovnošolskih otrok do motenj hranjenjaMaja Trstenjak, 2018, magistrsko delo Opis: Motnje hranjenja so problem današnje družbe. Predstavljajo resno težavo, povezano z visoko stopnjo umrljivosti med psihološkimi boleznimi. Pri otrocih in mladostnikih so motnje hranjenja vse pogostejše, nastajajo pa vse bolj zgodaj. V magistrskem delu smo ugotavljali seznanjenost staršev z motnjami hranjenja, preverjali preventivno in kurativno ukrepanje staršev v primeru motenj hranjenja ter ugotavljali, kakšna so stališča staršev do motenj hranjenja. Preverjali smo tudi, kako spol, starost, izobrazba, razred otrok ter materialno stanje vplivajo na odnos staršev do motenj hranjenja. V raziskavi je sodelovalo 207 staršev (161 žensk in 46 moških). Rezultati so pokazali, da starši poznajo anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo ter kompulzivno prenajedanje, ne poznajo pa novih motenj hranjenja – ortoreksije in bigoreksije. Večina staršev osnovnošolskih otrok se ne boji, da bi njihov otrok v prihodnosti zbolel za eno izmed motenj hranjenja. Največ informacij o tej problematiki pridobijo prek interneta, če pa bi njihov otrok kazal simptome motenj hranjenja, bi pomoč poiskali pri zdravniku. V povezavi s preventivnimi programi o motnjah hranjenja na šolah več kot polovica staršev (57,5 %) ne ve, ali se na šolah izvajajo preventivni programi o motnjah hranjenja, le 8,7 % staršev je odgovorilo, da se programi o motnjah hranjenja izvajajo. Stališče staršev je, da bi se morali preventivni programi o motnjah hranjenja izvajati na šolah, ker v današnji družbi motnje hranjenja pri otrocih in adolescentih predstavljajo resen problem. Potreba po preventivnih programih je torej velika.
Ključne besede: motnje hranjenja, problem današnje družbe, puberteta, adolescenca, starši, preventiva
Objavljeno v DKUM: 25.10.2018; Ogledov: 1694; Prenosov: 282
 Celotno besedilo (1,04 MB) |
92. Odvzem vzorca krvi na pediatričnem področjuJure Deželak, 2018, diplomsko delo Opis: Odvzem vzorca krvi pri otroku je ena izmed težje izvedljivih intervencij zdravstvene nege, ki jih izvaja diplomirana medicinska sestra na pediatričnem področju. Otrokom največkrat ostane odvzem krvi v spominu kot nekaj slabega, bolečega, negativnega. Zato ima diplomirana medicinska sestra pri izvedbi le te pomembno vlogo, kajti že ena sama negativna izkušnja pri otroku lahko ima tudi v bodoče negativne izkušnje pri naslednjih intervencijah, ne glede na to kako so izvedene. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti subjektiven pogled diplomirane medicinske sestre na sam odvzem vzorca krvi, njegovo težavnosti ter sodelovanje staršev pri odvzemu vzorca krvi.
Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Raziskovalni vzorec je zajemal 30 diplomiranih medicinskih sester na področju pediatrije. Pridobljene rezultate smo predstavili z opisno statistiko.
Z raziskavo smo ugotovili, da so leta izkušenj, večkratni tedenski odvzemi vzorca krvi in starost otroka pogojeni z oceno težavnosti odvzema vzorca krvi glede na starostno obdobje otroka. Izvedeli smo tudi, da se v večini primerov pri otrocih starih nad 6 let, odvzame vzorce krvi iz kubitalnega predela na roki.
Diplomirana medicinska sestra za odvzem vzorca krvi pri otroku potrebuje veliko strokovnega znanja in izkušenj, ki jih pridobiva čez cel čas svojega delovanja, zato je pomembno, da deli svoje znanje sodelavcem in s tem omogoči, da tudi mlajši pridobijo isto znanje.
Ključne besede: diplomirana medicinska sestra, kri, otrok, starši, postopki.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2018; Ogledov: 2140; Prenosov: 379
Celotno besedilo (751,84 KB) |
93. Vključevanje predšolskih otrok na območju Prekmurja v organizirane dejavnostiLea Vöröš, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo opredeljuje pomen vključevanja predšolskih otrok na območju Prekmurja v organizirane dejavnosti, vplive na vključevanje in vplive na njihova razvojna področja. Teoretični del zajema področja otrokovega razvoja, vpliv različnih dejavnikov na področja razvoja, opredelitev organiziranih dejavnosti, področja organiziranih dejavnosti in kratke opise posameznih dejavnosti, v katere se predšolski otroci iz našega vzorca vključujejo. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli na vzorcu staršev predšolskih otrok, ki so vključeni v vrtce na območju Prekmurja. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti vključenost predšolskih otrok na območju Prekmurja v dejavnosti, organizirane s strani vrtcev in drugih ustanov, društev ipd., ki so neodvisna od vrtca kot ustanove, vpliv na otrokovo odločitev za vključitev v organizirane dejavnosti ter vpliv vključenosti v organizirane dejavnosti na napredek na njihovem kognitivnem, čustveno-osebnostnem, socialnem in motoričnem področju. Pri omenjenih sklopih smo preverjali obstoj razlik glede na spol otrok, starostno skupino, v katero spadajo, in stratum vrtca. V raziskavi je uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Raziskava kaže, da je več otrok vključenih v dejavnosti, ki jih organizira vrtec, da se večina otrok odloča za vključevanje na podlagi lastnih interesov in želja in da večina staršev meni, da njihovi otroci z vključitvijo vanje napredujejo vsaj na enem izmed področij razvoja.
Ključne besede: predšolski otrok, organizirana dejavnost, področje razvoja, starši, vrtec
Objavljeno v DKUM: 25.09.2018; Ogledov: 978; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1009,92 KB) |
94. Vpliv igrač na pojav razvajenosti pri otrokuMateja Blatnik, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv igrač na pojav razvajenosti pri otroku sta v ospredju razvajenost, ki se lahko pojavi predvsem ob negativnem vplivu igrač, npr. ob njihovi preveliki količini, in to, kako razvajenost vpliva na otroka. Poudarek je na igračah, njihovem pomenu in vlogi za otroka, pa tudi na njihovem negativnem vplivu. Preučen je vpliv izobrazbe staršev na količino igrač pri otroku, kot tudi vpliv starosti staršev ter vpliv števila otrok v družini. Opisan in opredeljen je pojav razvajenosti. Nazadnje so navedene lastnosti razvajenega otroka. Delo obravnava tudi, kakšno vlogo ima spol staršev pri razvajenosti oziroma kako to vpliva na odzive otroka. Namen in cilj empiričnega dela je bil raziskati vpliv igrač na razvajenost pri otroku. Izvedena je bila raziskava na vzorcu 154 staršev predšolskih otrok na podlagi anketnega vprašalnika. Ugotovitve kažejo, da starši dobro poznajo pojav razvajenosti, a raziskave so pokazale, da imajo otroci doma velike količine igrač, kar nas ne preseneča, saj je ponudba igrač na trgu ogromna, starši jih svojim otrokom kupijo. Ob pravilnem pristopu staršev se odzivi, obnašanja in posledično tudi razvajenost umirijo, otroci prepoznajo pravilne načine in pristope ter se naučijo, kako izražati svoje občutke in želje, ter tudi, kako se temu primerno odzvati. Ugotovitve tako kažejo, da starši postavljajo meje kot tudi to, da otroci preizkušajo te meje prestopiti.
Ključne besede: igrače, negativen vpliv igrač, razvajenost, razvajen otrok, starši
Objavljeno v DKUM: 22.08.2018; Ogledov: 1447; Prenosov: 166
Celotno besedilo (942,59 KB) |
95. Vloga športa v družini predšolskega otrokaAnja Kostrevc, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vlogo športa v družini predšolskega otroka. V teoretičnem delu smo se ukvarjali z družino, njenim bistvom, njenimi nalogami in vlogo, ki je ključnega pomena pri oblikovanju otrokovih izkušenj, navad ter vrednot, tudi pri športnem udejstvovanju.
Vsebina diplomske naloge se torej dotika tako družine kot tudi športa. Osredotočili smo se na predšolskega otroka in na družino, v kateri živi. Pobližje smo spoznali, kakšen je otrokov gibalni razvoj, kako lahko starši vplivajo na športne aktivnosti otroka, kakšen je pomen športnih dejavnosti za otrokov razvoj, kako je pomembno gibalno okolje in kakšne so lahko športne dejavnosti za predšolske otroke.
Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil preučiti vlogo športa v družini predšolskega otroka. Izveden je bil anketni vprašalnik za starše iz podeželskega in mestnega okolja, ki so ga prejeli v vrtcu svojega otroka. Pridobljene rezultate smo dopolnjevali s teoretičnimi izhodišči in jih primerjali s postavljenimi hipotezami, ki smo si jih zastavili na začetku diplomskega dela. Ugotovili smo, da se je športno udejstvovanje v družinah predšolskega otroka povečalo.
Ključne besede: Družina, predšolski otrok, šport, starši, razvoj, pomen, okolje.
Objavljeno v DKUM: 19.06.2018; Ogledov: 1328; Prenosov: 182
Celotno besedilo (1,61 MB) |
96. Najpogostejše poškodbe otrok v domačem okoljuRok Kovačič, 2018, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Otroci so večkrat žrtev poškodb v domačem okolju. Žrtev poškodb, katere bi se dalo preprečiti, ali z varovali, ki preprečujejo dostop do nevarnega predmeta ali prostora, ali morebiti z odstranitvijo nevarnosti iz prostora, domačega okolja. Na trgu obstaja veliko varoval za domače okolje, kot na primer: varovala za vtičnice, za štedilnik, za robove na pohištvu, in podobno. Najboljše varovalo pa je seveda pazljivost, navzočnost starša, ko otrok spoznava in se uči o novih stvareh.
Metodologija raziskovanja: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija. Podatke smo pridobili z uporabo anketnega vprašalnika zaprtega tipa in jih analizirali s pomočjo programa Microsoft Excel 2016 in Microsoft Word 2016. Raziskavo smo naredili v pomurski regiji, med starši, ki niso mlajši od 18 let in imajo otroke stare več ko eno leto.
Rezultati: Čez raziskavo smo ugotovili, da starši relativno dobro poznajo nevarnosti za otroka v domačem okolju in so seznanjeni z načini preprečevanja poškodb otrok, ampak se še vseeno poškoduje 60 % otrok. Ugotovili smo tudi, da se z višjo izobrazbo ne znižuje tveganje za poškodbo otroka. Starši po večini redno uporabljajo varovala v stanovanju, le 18 % jih nikoli ne uporablja.
Sklep: Otroci so podvrženi velikemu tveganju za poškodbe v domačem okolju. Poškodbe po večini niso življenjsko ogrožajoče in so posledica kratke nepazljivosti in nenavzočnosti staršev. Podatki iz raziskave kažejo, da je največ poškodb med 3-5 letom starosti, saj takrat otrok največ, samostojno, raziskuje in spoznava. Torej je pomembno v tem obdobju biti ob otroku in mu zagotoviti varen vstop v svet samostojnosti.
Ključne besede: Dejavniki tveganja, preventiva, prva pomoč, starši, Pomurje
Objavljeno v DKUM: 04.06.2018; Ogledov: 1560; Prenosov: 186
Celotno besedilo (545,75 KB) |
97. Otrokovo doživljanje bivanja v bolnišnici z vidika staršev in medicinskega osebjaZlatka Cugmas, Anika Smeh, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: V raziskavi je sodelovalo 84 staršev hospitaliziranih otrok in 46 medicinskih sester oziroma tehnikov. Hospitalizacija pomeni za otroke distres, zato aktivira sistem navezanosti na starše. Starši in medicinsko osebje so ocenili vedenje otrok ob sprejemu v bolnišnico, med bivanjem v njej in ob odpustu. Odgovorili so na vprašanja, kakšen odnos imajo do hospitaliziranega otroka, ali bolnišnični oddelki imajo igralnico, ali otroke obiskuje bolnišnična vzgojiteljica ter kdo nudi pomoč otroku s prilagoditvenimi težavami. Ugotovili smo, da obstajajo pomembne razlike v pogostosti različnih otrokovih vedenj med različnimi obdobji bivanja v bolnišnici. Od nevarnih vzorcev navezanosti sta se izrazila predvsem upiranje in neorganiziranost.
Ključne besede: otroci, starši, medicinsko osebje, hospitalizacija, psihični hospitalizem
Objavljeno v DKUM: 14.05.2018; Ogledov: 1831; Prenosov: 129
Celotno besedilo (506,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
98. Spolna vzgoja v družini predšolskega otrokaTajda Nemec, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga, naslovljena kot Spolna vzgoja v družini predšolskega otroka, je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Za navedeno temo smo se odločili, ker še vedno gre za eno izmed tabu tem. Zanimalo nas je, kako se starši predšolskih otrok soočajo s spolno vzgojo oziroma ali ocenjujejo, da je le-ta v predšolskem obdobju že potrebna. Raziskali smo tudi težave, s katerimi se starši predšolskega otroka srečujejo ob poučevanju otroka o spolnosti ter navedli nekatere rešitve. Namen naloge predstavlja tudi raziskava, kako (posledično) sprejemajo spolnost predšolski otroci, v katera spolna dejanja so vpleteni, ter kako reagirajo v določenih spolnih situacijah. Ugotavljali smo tudi, kako mediji vplivajo na spolno vzgojo oziroma kakšno vlogo pri tem igrajo. Na podlagi strokovne in znanstvene (tuje) literature smo opredelili teorije in mnenja različnih avtorjev o obravnavani temi. Uporabili smo raziskovalno metodo spletne ankete, v kateri so sodelovali starši otrok, starih med 4 in 6 let. Pridobljene rezultate smo statistično obdelali z računalniškim programom Microsoft Excel. Ugotovitve raziskave so pokazale, da večina staršev predšolskih otrok dandanes ne obravnava spolnosti kot tabu temo, iz katerega razloga lahko tudi potrdimo, da so v večji meri že omenjali spolne teme v lastni družini. Ugotovili smo, da veliko staršev predšolskih otrok nima nobenih težav pri poučevanju svojih otrok o spolnosti, da se o tem preprosto med seboj pogovorijo. V določenih spolnih situacijah precej staršev reagira dokaj primerno, medtem pa se jih še vedno nekaj najde, ki ravna neprimerno. Na podlagi odzivov staršev smo ugotovili, da večina otrok ne gleda na določeno spolno situacijo kot prepovedano, ampak jo normalno sprejema, kot vsak zdrav razvijajoč se otrok. Prav tako se večina staršev strinja, da imajo mediji agresivnejši vpliv na spolno vzgojo ter da knjige pri tem predstavljajo učinkovitejšo rešitev.
Ključne besede: družina, spolna vzgoja, predšolski otrok, starši, tabu tema, mediji.
Objavljeno v DKUM: 11.04.2018; Ogledov: 2454; Prenosov: 424
Celotno besedilo (936,28 KB) |
99. Vloga starih staršev v razvoju predšolskega otrokaMojca Kogoj, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu se je proučevalo vlogo starega starša pri negi, vzgoji in razvoju predšolskega otroka. Temeljni cilj je bil ugotoviti vključenost starih staršev v življenje in razvoj njihovega predšolskega vnuka oziroma vnukinje. Stari starši v otrokovem življenju igrajo določeno vlogo, ki se skozi otrokov razvoj in odraščanje spreminja. Prva vloga starega starša je vloga negovalca, ko je otrok še dojenček. Kasneje se vloge spreminjajo glede na odnos med starim staršem in otrokom. Teoretični del naloge je bil osredotočen na posamezna področja otrokovega razvoja (telesni, spoznavni, gibalni, čustveni, socialni in razvoj risbe in igre), v empiričnem delu pa se je preverjalo, kakšno vlogo imajo stari starši pri razvoju predšolskega otroka. Oblikovan je bil anketni vprašalnik zaprtega tipa, ki obsega dejavnosti vseh področij otrokovega razvoja, z ocenjevalno lestvico, kako pogosto se stari starši v določeno dejavnost vključujejo. 400 anketnih vprašalnikov je bilo razdeljenih po različnih vrtcih po Sloveniji (Deskle, Nova Gorica, Ljubljana, Maribor, Ruše, Bistrica ob Dravi, Braslovče), in sicer v skupinah otrok druge starostne stopnje. Veljavnih vrnjenih vprašalnikov je bilo 261. Od tega jih je rešilo 34,4 % starih očetov in 65,5 % starih mam. Podatki so bili obdelani glede na spol, starost in zaposlitev starih staršev ter tabelarično prikazani in interpretirani. Ugotovljeno je bilo, da obstajajo razlike v vključenosti starih staršev glede na spol starega starša, saj so stare mame v nego in vzgojo vnukov vključene bistveno več kakor stari očetje. Ravno tako obstajajo razlike med starimi starši, ki so mlajši od 60 let, in starimi starši, ki so starejši. Mlajši so v nego in vzgojo vnukov vključeni bistveno več. V primeru zaposlitve starega starša pa je bila statistično značilna razlika v primeru petih dejavnosti, v katerih se ne opazi bistvene razlike glede zaposlitve starega starša ter njegove vključenosti v nego in vzgojo vnukov.
Ključne besede: Vnuk, vnukinja, stari starši, razvoj, predšolski otrok.
Objavljeno v DKUM: 19.03.2018; Ogledov: 1454; Prenosov: 217
Celotno besedilo (1,24 MB) |
100. Samoocena študentov predšolske vzgoje glede kompetenc sodelovanja s staršiMaja Natek, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Samoocena študentov predšolske vzgoje glede kompetenc sodelovanja s starši je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo najprej predstavili študij predšolske vzgoje ter pomembnost prakse za naš poklic. Velik poudarek smo dali oblikam sodelovanja v vrtcu med vzgojitelji in starši, saj temu veliko pozornosti namenjamo tako vzgojitelji kot starši. Starši, ki otroka prvič vpišemo v vrtec, imamo možnost, da se sami odločimo za vrtec, prav tako pa se ob otrokovem prihodu v vrtec seznanimo z uvajanjem, vsakodnevnim sodelovanjem in kasneje tudi s prehodom iz vrtca v šolo. Kompetence, ki si jih študentje pridobimo skozi izobraževanje, pa so ravno tako pomembne. Kompetence smo opredelili in jih predstavili po ravneh.
Empirični del zajema raziskavo o pripravljenosti študentov predšolske vzgoje na sodelovanje s starši. Anketni vprašalniki so bili razdeljeni med študente treh fakultet v Sloveniji, in sicer na mariborski, ljubljanski in primorski fakulteti. Vseh izpolnjenih anketnih vprašalnikov je bilo 120. Zanimalo nas je, katere oblike sodelovanja se jim zdijo pomembne, koliko se čutijo usposobljene za sodelovanje s starši.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: otrok, sodelovanje s starši, kompetence vzgojiteljev
Objavljeno v DKUM: 12.03.2018; Ogledov: 10104; Prenosov: 235
Celotno besedilo (1,24 MB) |
