1. Študij in otrok - izzivi študentskih družin v Sloveniji : magistrsko deloAsja Patricija Majcen, 2025, magistrsko delo Opis: Študentsko obdobje je čas pomembnih življenjskih odločitev, ki prinašajo številne spremembe in izzive. Nekateri študenti v tem obdobju začutijo željo po ustvarjanju družine, kar pomeni dodatno odgovornost. To prinese zahteve po usklajevanju različnih življenjskih vlog. Študentske družine se pogosto soočajo z izzivi, povezanimi z usklajevanjem študijskih obveznosti, družinskega in partnerskega življenja ter starševskih nalog. Osrednji cilj raziskave je bil pridobiti vpogled v življenjske situacije študentskih družin v Sloveniji, s poudarkom na izzivih starševstva med študijem in strategijah, ki jih študenti starši uporabljajo za njihovo premagovanje. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni pojmi za razumevanje obravnavane tematike, v empiričnem delu pa so na podlagi intervjujev s študenti starši analizirane njihove vsakdanje izkušnje in izzivi, s katerimi se soočajo v vlogi starša in študenta hkrati. Ugotovitve raziskave kažejo, da se študentske družine soočajo z različnimi izzivi, kot so časovna stiska, finančna in bivanjska negotovost, psihična obremenjenost in pomanjkanje prilagodljivosti v študijskem okolju. Ključno vlogo pri uspešnem usklajevanju študijskih in starševskih obveznosti imajo skrbno načrtovanje, prilagodljivost, podpora partnerja in širše družine ter razumevanje visokošolskih institucij za specifične potrebe študenta starša. Kljub mnogim izzivom številni študenti starši razvijejo pomembne kompetence in spretnosti, kot so učinkovito upravljanje časa, visoka motivacija in psihična odpornost, kar jim pomaga pri akademskem uspehu in pri vzdrževanju družinskega ravnovesja.
Ključne besede: študij, otrok, izzivi, študentska družina, študenti starši.
Objavljeno v DKUM: 29.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (2,04 MB) |
2. Umetna inteligenca v osnovnošolskem izobraževanju : stališča učiteljev in starševNives Vindiš, 2025, magistrsko delo Opis: V zadnjih letih smo priča hitremu razvoju umetne inteligence (UI), ki je že močno zaznamovala številna področja človeškega življenja – od zdravstva in industrije do izobraževanja. V izobraževalnem kontekstu se vedno bolj uveljavljajo orodja umetne inteligence, ki spreminjajo tradicionalne učne pristope, vlogo učitelja in načine učenja učencev. Pojav generativnih orodij, kot je ChatGPT, odpira nove možnosti za personalizacijo učnega procesa, a hkrati prinaša tudi številne izzive, med drugim vprašanja etike, zasebnosti in plagiatorstva. Namen magistrskega dela je raziskati, kako učitelji in starši zaznavajo uporabo umetne inteligence v izobraževalnem procesu, njihovo pripravljenost na uporabo UI v izobraževalnem procesu, katere prednosti in pasti opažajo ter v kolikšni meri že uporabljajo tovrstna orodja. Poudarek je na razumevanju njihovega odnosa do umetne inteligence ter na zaznavanih priložnostih in nevarnostih, ki jih ta tehnologija prinaša v šolski prostor. Poleg tega delo izpostavlja pomen razvoja digitalne pismenosti ter vlogo šole pri njenem spodbujanju. V teoretičnem delu je predstavljen razvoj umetne inteligence, njene vrste ter njena uporaba v izobraževanju, v empiričnem delu pa se osredotočamo na analizo mnenj in izkušenj anketiranih učiteljev in staršev.
Ključne besede: umetna inteligenca, osnovnošolsko izobraževanje, učitelji in starši, digitalna pismenost, ChatGPT
Objavljeno v DKUM: 29.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,18 MB) |
3. Učinki uporabe zaslonov na razvoj težav v vedenju, čustvovanju in socialnih odnosih pri predšolskih otrocih : magistrsko deloAnja Pivec, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Učinki uporabe zaslonov na razvoj težav v vedenju, čustvovanju in socialnih odnosih pri predšolskih otrocih smo želeli raziskati, kako pogostost rabe zaslonov vpliva na duševni razvoj otroka, posebej na težave na čustvenem, vedenjskem in socialnem področju. Zanimali so nas odgovori na vprašanja, kako različni načini uporabe zaslonov, npr. gledanje televizije ali igranje igric, vplivajo na vedenje, čustva in socialne odnose otrok, kako je pogostost uporabe zaslonov pri starših povezana s pogostostjo uporabe zaslonov pri otrocih, če in kakšen nadzor uporabljajo starši nad vsebinami, ki jih otroci spremljajo na zaslonih, in kakšen učinek ima uporaba zaslonov na duševni razvoj predšolskih otrok. V raziskavi je sodelovalo 214 staršev. Podatke smo zbirali s pomočjo anonimnih spletnih anketnih vprašalnikov. Rezultati raziskave so pokazali, da uporaba zaslonov več kot uro na dan vpliva na duševni razvoj otrok v starosti od pet do šest let, medtem ko raziskava ni potrdila učinkov uporabe zaslonov na čustveni, vedenjski in socialni razvoj otrok. Različni načini uporabe zaslonov, npr. gledanje televizije ali igranje igric, pri otrocih do štirih let niso pokazali vpliva na pojav težav na področju vedenja, čustev in socialnih odnosov, medtem ko je bilo pri otrocih v starosti od pet do šest let zaznati povišano tveganje za težave na področju vedenja, čustev in socialnih odnosov. Pogostost uporabe zaslonov pri starših je povezana z uporabo zaslonov pri otrocih - z večanjem pogostosti uporabe zaslonov pri starših se veča pogostost uporabe zaslonov pri otrocih. Starši imajo in izvajajo nadzor nad vsebino, ki jo otroci spremljajo na zaslonih. Večina staršev meni, da ima uporaba zaslonskih naprav tako pozitivne kot negativne učinke.
Ključne besede: predšolski otroci, starši, zasloni, duševni razvoj
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,85 MB) |
4. Povezanost telesne dejavnosti predšolskih otrok s telesno dejavnostjo staršev : diplomsko deloDarinka Keržič, 2025, diplomsko delo Opis: Telesna dejavnost v predšolskem obdobju je ključnega pomena za celostni razvoj otroka. Namen diplomske naloge je bil raziskati povezanost predšolskih otrok in njihovih staršev med telesno dejavnostjo ter identificirati dejavnike, ki vplivajo na gibalno dejavnost otrok. V raziskavi je sodelovalo 65 otrok, starih od 5 do 7 let (povprečna starost 5,70 ± 0,50 leta), iz Vrtca Mengeš in njihovi starši. Telesna dejavnost je bila izmerjena objektivno z merilniki pospeška ActiGraph GT3X+, ki so jih otroci nosili 7 dni po 11 ur dnevno, starši pa 7 dni po 4 ure v popoldanskem času. Telesno dejavnost staršev je bila dodatno ocenjena s standardiziranim vprašalnikom EHIS-PAQ. Rezultati so pokazali, da telesna dejavnost staršev, njihova starost, izobrazba in kraj bivanja niso statistično značilno povezani s telesno dejavnostjo otrok. Ključna ugotovitev raziskave je, da so otroci med tednom v vrtcu značilno bolj intenzivno telesno dejavni kot ob koncu tedna doma, predvsem pri nizki (18,98 % med tednom in 20,37 % ob koncu tedna; p = 0,03) in visoki intenzivnosti (6,05 % in 5,49 %; p = 0.03) gibanja. Spodbudno je, da 79,66 % staršev izpolnjuje priporočila WHO glede telesne dejavnosti, vendar se ta zavest ne prenese avtomatsko na otroke.
Ključne besede: predšolski otroci, telesna dejavnost, starši, ActiGraph, vrtec
Objavljeno v DKUM: 20.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,17 MB) |
5. Vloga strokovnih delavcev in staršev v vrtcu Jarenina pri tematikah smrti in ločitve : diplomsko deloLaura Pavalec, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga z naslovom Vloga strokovnih delavcev in staršev v vrtcu Jarenina pri tematikah smrti in ločitve obravnava, kako vzgojitelji in starši otrok v vrtcu Jarenina obravnavajo temi smrt in ločitev. V teoretičnem delu smo na podlagi prebiranja strokovne literature podrobneje opisali izgubo, smrt in ločitev ter s tem posledično povezano tudi žalovanje. Pri poglavju smrt smo se osredotočili na razumevanje smrti pri različnih starostih otrok in kako naj odrasli govorijo o tej temi z otroki. Poglavju ločitev smo namenili nekaj več podpoglavij in sicer kot prvo, kako sploh otroka seznaniti z ločitvijo, nato smo izpostavili tudi ravnanja, ki se jih naj odrasli izogibajo ob pojavu ločitve, opredelili smo tudi stopnje doživljanja ločitve in žalovanja pri otrocih.
V empiričnem delu smo analizirali podatke o tem, kako pogosto se strokovni delavci in starši otrok srečujejo s situacijama smrti in ločitve bližnjega v življenju otroka, kako pogosto strokovni delavci komunicirajo s starši otroka ob pojavu smrti bližnjega v življenju otroka ali ločitvi bližnje osebe otroka, kdo vse so pomembne osebe pri podpori otroka ob pojavu teh situacij in kako starši ocenjujejo splošno podporo, ki jo nudi vrtec pri obravnavi tem, kot sta smrt bližnjega v življenju otroka ali ločitev bližnje osebe otroka. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika in le-te obdelali s pomočjo programa SPSS. Ugotovili smo, da imajo starši v vrtcu Jarenina ob srečanju s situacijama smrti ali ločitve bližnjega v življenju otroka pogosto najbolj pomembno vlogo pri podpori otroku, naslednjo najbolj pomembno vlogo imajo vzgojitelji.
Ključne besede: Strokovni delavci, starši, otrok, smrt, ločitev
Objavljeno v DKUM: 20.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,62 MB) |
6. Upoštevanje prvega in učenje drugega jezika s perspektive celostnega pristopa vključevanja otrok priseljencev v slovenskih vrtcih in šolahSonja Rutar, Katica Pevec Semec, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave, v kateri smo proučevali prakse ugotavljanja jezikovnih potreb otrok priseljencev; pomen, ki ga strokovni delavci pripisujejo celostnemu pristopu vključevanja otrok priseljencev po celotni izobraževalni vertikali, in izzive, ki jih pričakujejo pri izvajanju koncepta celostnega pristopa pri starših, ravnateljih, pedagoških in nepedagoških delavcih. V raziskavo je bilo vključenih 209 strokovnih delavcev iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol, ki so se udeležili usposabljanja za izvajanje koncepta celostnega vključevanja otrok priseljencev v vrtce in šole. Rezultati kažejo, da vrtci in šole prepoznavajo jezikovne potrebe otrok priseljencev, poudarjajo pomen ohranjanja prvega jezika kot prispevka za razumevanje različnih kultur, razvoja identitete in spodbujanja učenja drugega ali tujega jezika.
Ključne besede: starši, učitelji, vzgojitelji, inkluzija, kakovost
Objavljeno v DKUM: 29.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Vključevanje staršev v vzgojno-izobraževalni proces kot potencialni dejavnik učiteljevega doživljanja stresa pri deluJanja Usenik, Teja Vončina, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Sodelovanje s starši lahko za učiteljice in učitelje predstavlja pomemben dejavnik doživljanja stresa pri delu. V raziskavi je sodelovalo 248 slovenskih osnovnošolskih učiteljic in učiteljev, ki so izpolnili anketni vprašalnik, sestavljen iz lestvic zaznanega stresa in zadovoljstva na delovnem mestu ter vprašalnika o sodelovanju s starši. Rezultati so pokazali, da so učiteljice in učitelji s svojim delom zadovoljni, povezujejo pa ga z visoko mero doživljanja stresa. Med različnimi oblikami sodelovanja s starši so se kot najbolj stresne izkazale prisotnost staršev med vzgojno-izobraževalnim procesom, roditeljski sestanki in govorilne ure. Največ stresa učitelji doživljajo ob starševskem nadzoru in poseganju v vzgojno-izobraževalno delo.
Ključne besede: učitelji, starši, stres, zadovoljstvo pri delu, socialno-čustvene kompetence, odnosna kompetentnost
Objavljeno v DKUM: 28.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (388,24 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Vloga staršev pri vzgoji otrok za gibalno/športno aktivnost : diplomsko deloVeronika Mnouček, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je bila obravnavana vloga staršev pri vzgoji otrok za gibalno oziroma športno aktivnost. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri starši vplivajo na gibalno/športno aktivnost svojih otrok in na kakšen način se ta vpliv izraža. Uporabljena je bila kvantitativna metoda zbiranja podatkov, pri čemer je bil uporabljen anonimni anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 52 staršev otrok prvega razreda Osnovne šole Polzela in Podružnične šole Andraž nad Polzelo. Uporabljeni sta bili deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. V empiričnem delu so bile preverjene povezave med stopnjo izobrazbe, naravo dela in gibalno/športno aktivnostjo staršev ter vključevanjem otrok v gibalne/športne dejavnosti. Ugotovljeno je bilo, da starši z višjo stopnjo izobrazbe svojih otrok ne vključujejo pogosteje v organizirano gibalno/športno vadbo izven šole kot starši z nižjo stopnjo izobrazbe; da je večina staršev občasno (2–3-krat tedensko) gibalno/športno aktivna; da redna gibalna/športna aktivnost staršev pozitivno vpliva na gibalno/športno aktivnost njihovih otrok; da so otroci staršev, ki se redno ukvarjajo z gibalno/športno aktivnostjo, pogosteje vključeni v športne aktivnosti; da otroci staršev, ki opravljajo administrativno ali umsko delo, niso pogosteje redno telesno dejavni kot otroci staršev s fizičnim delom; da je najmočnejši razlog za vključevanje otrok v gibalne/športne aktivnosti izven šole želja njih samih.
Ključne besede: starši, otroci, gibanje, gibalna/športna aktivnost, življenjski slog
Objavljeno v DKUM: 25.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,13 MB) |
9. Žongliranje med družino in karieroMaja Breznik, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava izzive zaposlenih staršev športnikov pri usklajevanju delovnih in družinskih obveznosti ter vlogo družini prijaznih politik pri njihovem premagovanju. Namen raziskave je raziskati časovne in čustvene konflikte, vpliv otrokovih športnih dejavnosti in učinkovitost podpore delodajalcev.
Raziskava temelji na kvantitativni metodi z anketnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 115 staršev športnikov. Podatki so bili analizirani s pomočjo opisne statistike in interpretirani v povezavi z obstoječo literaturo.
Raziskava se osredotoča na usklajevanje med delom in družino staršev, ki imajo otroke športnike.
Ključne besede: usklajevanje dela in družine, starši športnikov, družini prijazne politike, časovni konflikt, podpora delodajalcev.
Objavljeno v DKUM: 03.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,18 MB) |
10. Prepoznavanje in reševanje stisk predšolskega otroka : diplomsko deloJana Šabjan, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga Prepoznavanje in reševanje stisk predšolskega otroka je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo pojasnili sodelovanje med vzgojitelji in starši, pri čemer smo se osredotočili na komunikacijo, ki poteka med njimi. V nadaljevanju smo opredelili stiske otrok, povezane z vrtcem. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli z intervjujem. Intervjuvali smo 20 vzgojiteljic predšolskih otrok in 15 staršev predšolskih otrok, raziskovalni vzorec je torej predstavljalo 35 oseb. Pridobljene podatke smo transkribirali in vprašanja potem kodirali na posamezne teme. Kategorije, v katere smo združevali podatke, so oblikovane na način, po katerem lahko odgovorimo na naša raziskovalna vprašanja. Naš namen je bil, da podrobneje raziščemo področje obravnavanja in doživljanja stisk otroka v vrtcu. Pri tem nas je najbolj zanimalo, kako so vzgojitelji obravnavali otroka, ki je doživljal stisko, kaj so sporočali o njem ter do kakšnega sodelovanja je prihajalo med vzgojitelji in starši pri reševanju stiske. Osredotočili smo se tudi na znake stisk.
Ugotovili smo, da se velika večina vzgojiteljev in staršev nemudoma odzove na opaženo stisko otroka, da steče verbalna oblika komunikacije in da ponavadi pride do sodelovanja, v katerem sta na koncu obe strani zadovoljni. V sklepu smo ovrednotili hipoteze in napisali obrazložitev le-teh.
Ključne besede: predšolski otrok, otroška stiska, prepoznavanje stiske, reševanje stiske, sodelovanje med vrtcem in starši
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,07 MB) |
