Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Doktorska disertacija obravnava sodelovanje med šolo in domom s posebnim poudarkom na vlogi učenca v tem sodelovanju. V teoretičnem delu opredeljuje sodelovanje med šolo in domom, predstavlja različne oblike in modele sodelovanja, izpostavlja funkcijo sodelovanja ter preverja, kakšne so razlike v sodelovanju med šolo in domom v Sloveniji in Avstriji. Nadalje predstavlja različne dejavnike, ki vplivajo na sodelovanje med šolo in domom, osvetljuje, katere so prednosti in katere slabosti sodelovanja, ter opozori na pomen prilagajanja sodelovanja potrebam časa. Posebno pozornost namenja pomenu vključevanja učencev v sodelovanje med šolo in domom, predvsem izpostavlja pomen učenčevega aktivnega vključevanja v sodelovanje. Osredotoča se na aktivno vključevanje učencev v sodelovanje skozi pogovore s starši in z učenci. Empirični del je bil zasnovan na podlagi izvedbe pedagoškega eksperimenta in je vseboval kombinacijo kvalitativnega in kvantitativnega pedagoškega raziskovanja. Pedagoški eksperiment smo izvedli tako, da smo na izbrani osnovni šoli v Sloveniji uvedli model sodelovanja med učenci, učitelji in starši (t. i. pogovori s starši in z učenci), ki se v Sloveniji do takrat ni izvajal, v Avstriji pa podoben model predstavlja utečeno prakso in zakonsko obvezo. Namen empiričnega dela je bil preveriti, kako se lahko model pogovorov s starši in z učenci implementira v praksi v Sloveniji in kako jih doživljajo učitelji, starši in učenci. Raziskavo smo izvedli v šolskem letu 2020/21. Podatke za raziskavo smo pridobili s pomočjo anket in intervjujev oz. intervjujev fokusnih skupin, ki so bili opravljeni ob izvedbi eksperimentalnega modela pogovorov s starši in z učenci. V eksperimentalni skupini smo pogovore izvedli dvakrat (januarja 2021 in junija 2021). Raziskava je bila izvedena na priložnostnem vzorcu dveh oddelkov 4. razreda izbrane osnovne šole v Sloveniji. Na podlagi rezultatov raziskave ugotavljamo, da vključevanje učencev v sodelovanje med učitelji in starši skozi pogovore s starši in z učenci prispeva k boljšim ocenam zadovoljstva učiteljev, staršev in učencev glede sodelovanja. Starši so izrazili zadovoljstvo s sodelovanjem na pogovorih s starši in z učenci, saj so bili vanje aktivno vključeni. Enako velja za učence, ki jim je bilo všeč, da so lahko v pogovorih aktivno sodelovali, da so lahko podali svoje mnenje in da so si lahko sami zastavili cilje. Tudi razredničarka je izrazila zadovoljstvo s sodelovanjem na pogovorih s starši in z učenci, saj so pogovori po njenem mnenju prispevali k napredku učencev na več področjih in k temu, da je spoznala vse starše ter z njimi spletla dobre odnose. Pogovori s starši in z učenci so prispevali k zaznavanju aktivnejše udeležbe učencev v sodelovanju med šolo in domom ter k zaznavanju prevzemanja večje odgovornosti učencev za lasten uspeh in dejanja. Po pogovorih so starši in razredničarka poročali, da so učenci bolj redno in vestno opravljali šolsko delo, da so si bolj prizadevali za dober šolski uspeh in da so več šolskega dela opravili samostojno. Starši in razredničarka so bili mnenja, da so bili učenci bolj motivirani za dosego ciljev, ker so si jih na pogovoru lahko sami zastavili. Pogovori so prispevali k zaznavanju povečane motivacije učencev za opravljanje šolskega dela, hkrati pa so starši in razredničarka poročali, da so učenci potrebovali manj spodbude s strani drugih za opravljanje šolskega dela. Pogovori so prispevali tudi k manjšemu obsegu vzgojnih težav učencev. Ugotavljamo, da so pogovori s starši in z učenci bili učinkoviti predvsem, ker so omogočali: aktivno participacijo učencev v sodelovanju med šolo in domom, boljši vpogled učiteljev v domače okolje učencev, staršem, da bolje spoznajo svojega otroka v šoli, in učencu, da je izrazil svoje mnenje ter si sam zastavil cilje, kar ga je motiviralo k njihovi uresničitvi. Na podlagi dobljenih rezultatov doktorska disertacija podaja smernice za vključitev pogovorov s starši in z učenci v vzgojno-izobraževalni sistem.
Ključne besede: sodelovanje med šolo in domom, vključevanje učencev v sodelovanje, pogovori s starši in z učenci
Objavljeno v DKUM: 31.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (5,38 MB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Mnenja vzgojiteljev o medvrstniškem nasilju v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili nasilje in njegove oblike. Podrobneje smo predstavili medvrstniško nasilje, udeležence, ki so lahko prisotni, opredelili smo medvrstniško nasilje glede na spol in vlogo ter naloge vzgojitelja. V empiričnem delu smo s pomočjo spletne ankete izvedli raziskavo, v kateri so sodelovali vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev slovenskih, hrvaških in avstrijskih vrtcev. Raziskati smo želeli, katera vedenja otrok vzgojitelji uvrščajo v medvrstniško nasilje, katere so oblike nasilja, ki se najpogosteje pojavljajo v skupini, med katerim spolom se pojavljajo določene oblike nasilja, kateri je najpogostejši vzrok za pojav medvrstniškega nasilja, zanimalo nas je tudi, kako vzgojitelji ukrepajo, kadar se medvrstniško nasilje pojavi v skupini in na kakšen način ob pojavu le-tega sodelujejo s starši. Ugotovili smo, da se v vrtcih v večji meri pojavlja fizično nasilje in da največ anketirancev ravno »pretepanje« kot vedenje otroka uvršča k medvrstniškem nasilju. Ugotovljeno je bilo, da med nobenim spolom ne prihaja do spolnega nasilja in da največ anketirancev meni, da je vzrok za pojav medvrstniškega nasilja v vrtcu nasilje v družini, kjer otrok odrašča.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, predšolski otrok, vzgojitelji, vrtec, starši
Objavljeno v DKUM: 12.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,82 MB)

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature pojasnili pozitivne in negativne vplive sodobne tehnologije (ST) na otrokov celostni razvoj. Opisali smo tudi priporočila uporabe ST pri predšolskih otrocih, uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v vrtcih in vlogo staršev pri otrokovem vstopu v digitalni svet. Empirični del temelji na namenu diplomskega dela. V raziskavi je sodelovalo 110 staršev predšolskih otrok, starih od 1 do 5 let. Anketni vprašalnik je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu nas je zanimala pogostost rabe ST v času dnevne rutine med predšolskimi otroki. V drugem delu pa smo želeli raziskati pogostost rabe ST med starši v prisotnosti otrok. S pomočjo Kullbachovega 2Ȋ testa smo raziskali povezavo med izobrazbo staršev in pogostostjo rabe ST pri predšolskih otrocih ter povezavo med starostjo otrok in pogostostjo rabe ST. Ob analizi zbranih vprašalnikov smo ugotovili, da je uporaba ST precej razširjena med predšolskimi otroki v času dnevne rutine. Najpogosteje otroci uporabljajo ST v času skupnega hranjenja, pred spanjem, kot način pomiritve ali pa je ta prisotna le v ozadju v času njihove igre.
Ključne besede: sodobna tehnologija, predšolski otroci, starši, informacijska-komunikacijska tehnologija, dnevna rutina
Objavljeno v DKUM: 31.07.2024; Ogledov: 146; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,20 MB)

Opis: V magistrskem delu je obravnavana tematika sodelovanja šol s starši, ki predstavlja pomemben vidik razvoja šolstva in sodobne izzive, s katerimi se šole danes soočajo. V teoretičnem delu je na začetku opredeljen pojem komunikacija in načini komuniciranja, s poudarkom na učiteljevih komunikacijskih kompetencah, ki so pri sodelovanju s starši zelo pomembne. V nadaljevanju so opisane formalne in neformalne oblike sodelovanja s starši, ki so zakonsko predpisane, zato je omenjena tudi šolska zakonodaja, ki v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji ureja to področje. Predstavljeni so tudi tipi odnosov med učitelji in starši, prav tako ovire, ki se pojavljajo med njimi. V zadnjem poglavju so na kratko opisani odnosi med učitelji in učenci, s poudarkom na šolski klimi, ki vpliva na razpoloženje v socialnem okolju. V empiričnem delu naloge so na podlagi rešenega anketnega vprašalnika 66 učencev 8. in 9. razredov osnovnih šol na področju Maribora in lestvice stališč 30 osnovnošolskih učiteljev predstavljene glavne ugotovitve raziskave. Učenci menijo, da je šolska skupnost zbor predstavnikov učencev, izvoljenih ob začetku šolskega leta. Učinkovitost govorilnih ur in roditeljskih sestankov večinoma ocenjujejo kot bolj učinkovite, pisna sporočila pa kot srednje učinkovita. Med neformalnimi oblikami kot najbolj učinkovite oblike učenci ocenjujejo dneve dejavnosti in se večinoma popolnoma strinjajo, da je sodelovanje šole s starši zelo pomembno področje delovanja. Učenci se tudi v glavnem strinjajo, da sodelovanje šole s starši pozitivno vpliva na stališča učencev do šole. Učitelji se v glavnem strinjajo, da so bolj naklonjeni formalnim oblikam sodelovanja, so pa neodločeni glede neformalnih oblik sodelovanja. Popolnoma se strinjajo, da je uspešnost sodelovanja s starši povezana s pedagoško razgledanostjo in strokovnostjo in da so komunikacijske kompetence pomembne pri sodelovanju s starši. V glavnem se strinjajo, da je sodelovanje šol z lokalno skupnostjo nujno zaradi oblikovanja enotnejšega socializacijskega prostora učencev.
Ključne besede: sodelovanje, šola, učenci, učitelji, starši, lokalna skupnost
Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 205; Prenosov: 60
Celotno besedilo (2,28 MB)

Opis: Sodelovanje je temeljna komponenta vsakega odnosa, v našem primeru odnosa med učitelji in starši. Cilj sodelovanja med šolo in domom je omogočiti celostni razvoj otroka ter mu tako zagotoviti uspeh. Namen magistrskega dela je predstaviti sodelovanje učiteljev dodatne strokovne pomoči s starši otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. V teoretičnem delu smo opredelili skupine otrok s posebnimi potrebami in pisali o inkluziji le-teh ter predstavili Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. V nadaljevanju smo se posvetili otrokom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, pri čemer smo opisali vrste specifičnih učnih težav in raziskali, katere so strategije poučevanja za učence s PPPU. Pisali smo tudi o tem, kako pomembna je podpora staršev otroku z učnimi težavami. Sledi tematika dodatne strokovne pomoči, pri kateri smo se osredotočili na prilagojeno izvajanje in organizacijo. Zadnje, a vendar zelo pomembno poglavje teoretičnega dela, je poglavje o sodelovanju med učitelji in starši. Naše magistrsko delo smo usmerili na sam pomen sodelovanja, predstavili smo oblike in načela slednjega, prav tako pa smo pisali o težavah, ki se pojavljajo pri sodelovanju med šolo in domom. V empiričnem delu smo raziskovali, katere so oblike sodelovanja, ki se jih učitelji dodatne strokovne pomoči v komunikaciji s starši otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja največ poslužujejo. Proučevali smo korelacijo let delovnih izkušenj učiteljev s količino strategij, ki jih izbirajo pri vključevanju staršev v sam proces dodatne strokovne pomoči. Ugotavljali smo, v kakšnem obsegu so učitelji v kontaktu s starši, ali so starši otrok aktivno vključeni v ure dodatne strokovne pomoči, kot zadnje pa smo raziskovali navzočnost ovir pri sodelovanju med učitelji in starši. Raziskava je pokazala, da se učitelji glede na oblike sodelovanja v večini poslužujejo timskih sestankov s starši in dopisovanja preko e-pošte. Izvedeli smo, da leta delovnih izkušenj statistično pomembno vplivajo na količino strategij, ki se jih poslužujejo učitelji pri vključevanju staršev v proces izvajanja dodatne strokovne pomoči. Z raziskavo smo prav tako ugotovili, da so učitelji v kontaktu s starši na mesečni ravni ali po potrebi. V nadaljevanju nas je presenetil rezultat, da manj kot četrtina anketiranih učiteljev aktivno vključuje starše v ure dodatne strokovne pomoči. Zanimala nas je tudi navzočnost ovir pri sodelovanju med učitelji in starši, pri čemer smo ugotovili, da je pojavnost teh zelo redka.
Ključne besede: sodelovanje, učitelji dodatne strokovne pomoči, starši, otroci, primanjkljaji na posameznih področjih učenja
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 421; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,60 MB)