| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 325
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vzpostavljanje in ohranjanje komunikacije s starši in otroki v vrtcu v obdobju karantene
Anja Dvoršak, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela z naslovom Vzpostavljanje in ohranjanje komunikacije s starši in otroki v vrtcu v obdobju karantene je podrobno analizirati vlogo vzgojiteljev pri vzpostavljanju in ohranjanju komunikacije s starši in otroki ter ugotoviti, na kakšen način in kako pogosto je potekala komunikacija v obdobju karantene med vzgojitelji in starši oziroma otroki. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je zasnovan na obsežni strokovni literaturi, ki zajema čas epidemije Covid-19, komunikacije ter sodelovanje s starši v vrtcu. Raziskovalni del temelji na hipotezah, ki so oblikovale anketni vprašalnik. Bistvo celotnega magistrskega dela je ugotoviti, ali hipoteze držijo ali ne. Dve hipotezi smo potrdili ter dve smo zavrnili, saj nismo opazili statističnih značilnih razlik. Prišli smo do ugotovitve, da je komunikacija pomembna za prenos informacij in ohranitev stikov s starši in otroki. Vzgojitelji vseh starosti so redno vzpostavljali stike, kljub odsotnosti otrok v vrtcu. S starši otrok so se najpogosteje pogovarjali o dejavnostih in aktivnostih za otroke, o poteku in organizaciji dela v vrtcu v času epidemije ter o higieni in higienskih ukrepih v vrtcu in doma. Ugotovili smo, da je možno s pomočjo komunikacij zaznati pri ljudeh znake straha ali depresije, zato je komunikacija pomemben del našega vsakdanjega življenja in skozi komunikacijo si lahko pomagamo, predvsem v obdobju epidemije, ko so osebni stiki v ozadju. Pandemija bolezni COVID-19 je v vsakdanje življenje ljudi vnesla mnogo sprememb in izzivov. Zaradi hitrega širjenja bolezni so bile države primorane sprejemati različne ukrepe in prilagoditve. Ljudje se tako niso soočali zgolj z zdravstveno grožnjo, temveč so morali življenje in navade prilagoditi sprejetim ukrepom in priporočilom za preprečevanje širjenja bolezni. Čas epidemije in ukrepi so v veliki večini viri stresa, predvsem za starše in otroke. Starši se in se še bodo na vzgojitelje obračali z različnimi vprašanji, dilemami in strahovi, ob tem pa je pomembno, da vzgojitelji učinkovito komunicirajo in sodelujejo s starši ter so pri komunikaciji pozitivno naravnani.
Ključne besede: komunikacija, vrtec, vzgojitelji, starši, COVID-19, karantena
Objavljeno: 12.10.2021; Ogledov: 61; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
Vloga staršev pri uporabi mobilnega telefona pri osnovnošolcih
Barbara Sečkar, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del ter se osredotoča na preučevanje vloge staršev pri uporabi mobilnih telefonov pri osnovnošolskih otrocih. Za namen raziskovanja smo pripravili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 194 staršev otrok, ki obiskujejo zadnjo triado. Izsledki raziskave kažejo, da je večina otrok prejela svoj prvi mobilni telefon med 9. in 12. letom starosti in da so pomembnejši razlogi za sprejem odločitve o nakupu praktične narave. Večina staršev meni, da uporaba mobilnih telefonov ne vpliva bistveno na njihove otroke, če že, pa vidijo v njih negativni vpliv. Kljub temu da večina staršev svojim otrokom omejuje količino časa, ki ga lahko preživijo na mobilnih telefonih, jih kar precej tega še vedno ne počne. Ob omejevalni starševski mediaciji je med starši pogosta tudi aktivna mediacija, medtem ko sta nadzor in tehnično posredovanje manj priljubljeni. Starši na svojih mobilnih telefonih preživijo več kot dve uri na dan. Glede na to, da večina staršev ne uporablja telefona v okoliščinah, v katerih prepovedujejo uporabo svojim otrokom, lahko zaključimo, da se trudijo, da bi svojim otrokom predstavljali dober vzor.
Ključne besede: uporaba mobilnih telefonov, vloga staršev, starši kot vzor, starševska mediacija, osnovnošolci
Objavljeno: 07.10.2021; Ogledov: 38; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
POMEN DRUŽINSKEGA OKOLJA ZA GIBALNI IN ŠPORTNI RAZVOJ OTROKA
Špela Vitrih, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti pomen družinskega okolja in pridobiti informacije, kako in koliko so starši na Prevaljah športno/gibalno aktivni skupaj z otroki. Diplomsko delo je bilo pisano med epidemijo covid-19, zato je bil tudi anonimni anketni vprašalnik sestavljen tako, da so starši odgovarjali, kako je bilo pred epidemijo covid-19. Razdeljenih je bilo 190 anket, od tega jih je bilo vrnjenih in analiziranih 96. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj otroka in dejavniki gibalnega razvoja otroka v otroštvu. Predstavljen je športni razvoj otroka ter vpliv družine in vloga odraslih pri gibalnem in športnem razvoju otroka. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati anonimne ankete. Anketo so izpolnili starši, katerih otroci obiskujejo vrtec Krojaček Hlaček na Prevaljah. Ugotovitve raziskave – skoraj vsi anketirani starši so seznanjeni s pomenom športne/gibalne aktivnosti za hitrejši razvoj otrok na drugih področjih; večina staršev je aktivna skupaj z otroki večkrat na teden, največ se ukvarjajo s pohodništvom in planinarjenjem, najmanj pa z rolanjem; če bi imeli več možnosti, bi se pogosteje ukvarjali s športom skupaj z otrokom.
Ključne besede: gibalni razvoj, starši, predšolski otrok, športne in gibalne aktivnosti.
Objavljeno: 02.08.2021; Ogledov: 179; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

4.
Psihološko blagostanje, stres in vključenost v šolanje staršev otrok s posebnimi potrebami
Maja Zadravec, 2021, magistrsko delo

Opis: Prisotnost otroka s posebnimi potrebami (PP) za starše pogosto pomeni soočanje z zahtevami, ki vplivajo na njihovo psihično in telesno zdravje. Skrb za otroka s posebnimi potrebami vpliva na družinsko funkcioniranje, na zadovoljstvo s partnerskim odnosom, posledice vzgoje otroka s posebnimi potrebami pa se kažejo tudi na socialnem in finančnem področju. V magistrskem delu se bomo osredotočili na starše otrok s posebnimi potrebami, pri čemer želimo preučiti psihološko blagostanje, stres in vključenost v šolanje otroka pri starših otrok s posebnimi potrebami ter izraženost le-teh konstruktov primerjati s starši normativnih otrok. Končni vzorec je zajemal 220 udeležencev, od tega 134 staršev otrok s posebnimi potrebami in 86 staršev normativnih otrok. Ugotavljamo, da starši otrok s posebnimi potrebami poročajo o nižjih vrednostih dimenzij psihološkega blagostanja z izjemo avtonomnosti, ki je pri starših otrok s PP višje izražena ter o višji količini stresa in pogostejšem vključevanju v šolanje otroka. Glede na vrsto otrokovega primanjkljaja ne ugotavljamo razlik v psihološkem blagostanju. Vendar ugotavljamo, da samski starši poročajo o višji osebnostni rasti. Kar se tiče doživljanja stresa, le-ta s časom narašča, vendar ta korelacija ni statistično pomembna. Glede na število primanjkljajev pri otroku s posebnimi potrebami ugotavljamo, da komorbidnost več primanjkljajev vodi v višji stres. Glede vključevanja v šolanje otroka ugotavljamo, da se starši mlajših otrok pogosteje vključujejo v šolanje otroka.
Ključne besede: starši otrok s posebnimi potrebami, psihološko blagostanje, stres, vključenost v šolanje
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 182; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

5.
Elektronska redovalnica z vidika učiteljev, učencev in staršev
Tanja Klobasa, 2021, magistrsko delo

Opis: Živimo v času, ki ga zaznamuje stalni napredek in povečana uporaba informacijsko- komunikacijske tehnologije (IKT) v vsakdanjiku. Življenje brez uporabe IKT si težko predstavljamo. Informatizacija je s svojimi produkti, kot je elektronska redovalnica posegla tudi v šolstvo. Uvedba le te je tako v šole kot v domove prinesla tako pozitivne kot negativne spremembe. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej prikazujemo nekatere značilnosti vzgoje v družini. Nato pozornost posvetimo razvoju otrokove odgovornosti in samostojnosti ter prikažemo pomen sodelovanja staršev in šole ter njen vpliv na otrokovo učno uspeš-nost. V nadaljevanju pozornost namenimo informatizaciji in IKT ter spremembam, ki jih le ti prinašata v šolski prostor. Osredotočimo se na elektronsko redovalnico, njen pomen, zgradbo, ponudnike in varnost. V nalogi opozorimo tudi na pasti in negativne spremembe, ki jih informatizacija nosi s seboj in predstavimo nekatere dileme ob upo-rabi elektronske redovalnice. V empiričnem delu naloge nas zanima, kako učitelji, učenci in starši gledajo na uvedbo elektronske redovalnice, ali jo zaznavajo bolj v negativni ali pozitivni luči. Podrobneje nas zanima, kakšna so stališča učencev, učiteljev in staršev o vplivu elektronske redo-valnice na komunikacijo med učitelji in starši; na šolsko uspešnost in delo učencev; na samostojnost in odgovornost otrok ter na odnose med starši in učenci. Rezultati kažejo, da učitelji, učenci in starši v osnovi e-redovalnico zaznavajo kot pozitivno pridobitev. Raziskava tako kaže, da med učitelji glede na delovno dobo, med učenci glede na raz-red, med starši glede na razred otroka obstajajo nekatere statistično pomembne raz-like v pogledih na e-redovalnico.
Ključne besede: vzgoja v družini, odgovornost, samostojnost, intenzivno starševstvo, sodelovanje med šolo in starši, informatizacija, IKT, e-redovalnica, eAsistent, Lo.Polis
Objavljeno: 06.05.2021; Ogledov: 182; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

6.
Soočanje staršev z oskrbo nedonošenčka v intenzivni enoti
Kristina Vrhovac, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Noben starš ni pripravljen na predčasen porod, zato jih lahko to pripelje do različnih življenjskih stisk. Predčasen porod in sama oskrba nedonošenčka močno vplivata na starše, na njihove občutke in obnašanje, zato je pomembno, da nedonošenčka in starše vedno obravnavamo skupaj in holistično. Metode: Izvedli smo pregled literature v podatkovnih bazah MEDLINE in CINAHL s kvalitativno vsebinsko analizo in sintezo. Uporabili smo opisno metodo dela. Literaturo smo uvozili v program Mendeley, izvedli pregled, analizo in sintezo literature ter jo predstavili v tabelah. Rezultati: Starši se pri oskrbi nedonošenčka soočajo z različnimi negativnimi občutki, ki so odvisni od zdravstvenega stanja njihovega nedonošenčka. Najpogostejši občutki so stres, tesnobnost, depresija, nekontrolirana čustva, občutki nemoči, pasivnosti in izključenosti iz oskrbe, kar lahko posledično povzroči tudi posttravmatski sindrom. Zdravstveni delavci morajo znati oceniti potrebe staršev, jim biti v oporo in na voljo za njihova vprašanja. Razprava in sklep: Ugotovili smo, da imajo zdravstveni delavci pri oskrbi nedonošenčka in njegovih staršev veliko vlogo. Nujno je potrebno vzpostaviti dobro komunikacijo in partnerski odnos, saj tako hkrati izboljšamo zadovoljstvo in dobro počutje staršev ter nedonošenčka. Starše je treba v oskrbo vključiti takoj, ko je to mogoče, z njimi izvajati različne intervencije za ohranjanje vezi z nedonošenčkom, pa tudi ukrepe, ki lahko zmanjšajo negativne občutke in njihove posledice. Zdravstveni delavci morajo biti dobro strokovno izobraženi, obvladati morajo različne tehnike komunikacije in opazovanja ter v oskrbo vključiti tudi druge potrebne strokovnjake.
Ključne besede: predčasen porod, predčasno rojen otrok, spoprijemanje, starši
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 184; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

7.
Vpliv starih staršev na vzgojo vnukov
Maja Novak, 2021, diplomsko delo

Opis: Stari starši so pomembni za svoje vnuke in njihovo vzgojo. Vnukom dajejo podporo in občutek varnosti. Diplomsko delo z naslovom Vpliv starih staršev na vzgojo vnukov je sestavljeno iz dveh delov, iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema povzetke in mnenja različnih avtorjev, ki so raziskovali vpliv in vlogo starih staršev, vzgojo vnukov, kateri so dejavniki, ki vplivajo na odnos starih staršev z vnuki. Stare starše smo razdelili na različne tipe in pojasnili, kakšno vlogo in pomen ima družina v odnosu med starim staršem in vnukom. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati, ki smo jih dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Vzorec zajema 72 starih staršev iz savinjske regije. Podatke smo obdelali s pomočjo programa SPSS. Pri tem so nas zanimale razlike starih staršev v preživljanju prostega časa z vnuki, in sicer glede na spol starih staršev, starost, izobrazbo, oddaljenost in pogostost stika z vnuki. Zanimalo nas je, kaj starim staršem pomeni prosti čas z vnuki, ali stari starši staršem vnuka dajejo nasvete glede vzgoje in če se jim zdi, da preživijo dovolj časa z vnuki. Ugotovljeno je bilo, da se stari starši precej ukvarjajo s svojimi vnuki, čas preživet z njimi jim pomeni sprostitev, učenje, a vseeno tudi skrb in varstvo, večina pa jih tudi meni, da z vnuki preživijo dovolj skupnega časa.
Ključne besede: vnuki, stari starši, vpliv, odnosi, družina
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 330; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

8.
VPLIV KULTURNEGA KAPITALA STARŠEV NA KULTURNI KAPITAL IN ŠOLSKO USPEŠNOST DIJAKOV
Sabina Matekovič, 2011, magistrsko delo

Opis: Naloga obravnava pojem kulturnega kapitala in njegov vpliv na šolsko uspešnost. V prvem delu naloge so predstavljeni različni avtorji in njihovo razumevanje kulturnega kapitala. Prav tako so predstavljeni nekateri vidiki vplivanja kulturnega kapitala na družbeno (ne)enakost in družbeno gibljivost ter v povezavi s tem tudi pojem socialnega kapitala. Opisani so tudi različni vplivi staršev, učiteljev in inteligence pri določanju šolske uspešnosti. V drugem delu naloge so predstavljeni empirični podatki naše raziskave, ki je bila opravljena med 504 dijaki različnih srednjih šol na območju Maribora. Zanimala nas je predvsem količina kulturnega kapitala staršev, kako le-ta vpliva na količino kulturnega kapitala dijakov in posledično na njihov šolski uspeh. Do dobljenih rezultatov smo prišli s pomočjo anketnega vprašalnika za dijake. V njem smo spraševali, kako pogosto se dijaki vključujejo v določene kulturne aktivnosti glede na kulturni kapital staršev, učni uspeh, tip srednje šole, socialni položaj družine ter odnos z učitelji. Ugotovitve so prikazane v sklepnem delu.
Ključne besede: kulturni kapital, socialni kapital, šola, starši, učni uspeh, družbena (ne)enakost, družbena gibljivost
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 188; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

9.
SPREMENJENA VLOGA STARŠEVSTVA V SLOVENSKI POSTMODERNI DRUŽBI
Brigita Cug, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Teoretični del začenjamo s splošnim pogledom na družino, s predstavitvijo nekaterih definicij o družini različnih avtorjev, opisom in analizo njenih temeljnih funkcij ter opredelitvijo z vidika različnih klasifikacij glede na njeno vlogo v družbi. Globalni cilj diplomskega dela je analiza družine v času moderne družbe in značilnosti družine v njej ter predstaviti nekatera razmišljanja o krizi družine. Glede na to, da nas je zanimal fenomen starševstva v postmoderni družbi, smo jo opisali in znotraj nje izpostavili nekatere pomembne značilnosti in ključne spremembe vezane na družinsko življenje in vpliv družbenega razvoja nanje. Nadalje smo starševstvo kot osrednji pojem najprej definirali, opisali dejavnike odločanja za starševstvo, dejavnike kvalitetnega starševstva ter samo psihodinamiko le-tega. Posebej smo izpostavili še cilje starševstva, predstavili bistvo odgovornega starševstva ter izpostavili pomen komunikacije za kvalitetnejše družinsko življenje. Glede na strokovne ugotovitve smo izpostavili še ekonomski in pravni vidik starševstva. In ker so starši pomembni člen, ki skupaj z otroki tvori družino, katere ena izmed najpomembnejših nalog je socializacija ter tudi vzgoja, smo dobršen del pozornosti namenili tudi njima. Po analizi pomena socializacije, smo razložili njen potek in opisali njene dejavnike. Tudi pojem vzgoje smo najprej definirali, predstavili njene cilje in naloge. Nato smo opisali vzgojne stile in posledice njihove uporabe pri vzgoji otrok. Ker se danes pogosto zdi, da je otrokom v veliki meri skoraj vse dovoljeno, smo izpostavili še problem razvajenosti otrok v današnji (postmoderni) družbi. Nakazali smo probleme, ki kličejo po dodatnem izobraževanju staršev ter predstavili vsebine in cilje le-tega, prav tako pa našteli organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem staršev. Nato smo predstavili odnos staršev do samega izobraževanja. Ob koncu teoretičnega dela smo opisali še pomen izobraževanja staršev za kvalitetnejši in optimalni razvoj otroka ter znotraj tega nakazali, kakšno naj bi bilo izobraževanje staršev, da bi bilo uspešno ter bi kot tako pripomoglo k učinkovitemu opravljanju starševske vloge. Empirični del pa zajema predstavitev in analizo dobljenih empiričnih podatkov anketiranih staršev s posebnim ozirom na institut starševstva v postmoderni družbi: glavne dimenzije staršev; vzgoje, katere so bili deležni starši; opravljanje starševske vloge v postmoderni družbi ter izobraževanje staršev.
Ključne besede: družina, moderna družba, moderna družina, postmoderna družba, starševstvo, družine v postmoderni družbi, otrok, starši, socializacija, vzgoja, izobraževanje.
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 212; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

10.
Stališča vzgojiteljev in staršev do zgodnje obravnave otrok
Simona Jereb, 2020, magistrsko delo

Opis: Zgodnja obravnava spodbuja otrokovo zdravje, razvijanje sposobnosti, zmanjšuje razvojne zaostanke in spodbuja vlogo staršev pri vzgojno-izobraževalnih ciljih otroka. Ima pomemben vpliv na usmeritev otrok s posebnimi potrebami, kajti skrbi za nadaljnje lažje delo glede na njihove potrebe. Traja vse od rojstva do vstopa otrok v osnovno šolo. Namen magistrskega dela je bil raziskati stališča zgodnje obravnave vzgojiteljev predšolskih otrok, pomočnikov vzgojiteljev predšolskih otrok in staršev otrok, ki imajo otroka, vključenega v proces zgodnje obravnave. Želeli smo raziskati razlike glede na osebo in starost anketiranih oseb. V raziskavi so sodelovali vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojiteljev, vzgojitelji predšolskih otrok in starši iz Vrtca Anice Černejeve, Vrtca Mavrica Vojnik, Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica in Vrtca Slovenske Konjice. Zanimalo nas je, kakšna stališča do zgodnje obravnave imajo starši, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, kakšno je znanje staršev in strokovnih delavcev na področju zgodnje obravnave ter ali imajo starši, vzgojitelji predšolskih otrok in vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojiteljev različen pogled na proces zgodnje obravnave. Pri tem so nas zanimale razlike v stališčih do zgodnje obravnave glede na osebo in starost. Oseba je spremenljivka, ki nam pove, ali je anketiranec v razmerju do otroka njegov vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja ali starš. Podatke, pridobljene z anketiranjem, smo nato statistično obdelali z računalniškim programom SPSS, ki se uporablja pri statični obdelavi podatkov. Uporabili smo analitične obdelave podatkov: frekvenčno distribucijo spremenljivk, osnovno deskriptivno statistiko in Kruskal-Wallisov H-preizkus. Rezultati raziskave nas opozarjajo, da obstajajo v stališčih do zgodnje obravnave statistično značilne razlike med vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojiteljev, vzgojitelji predšolskih otrok in starši. Staršem niso v tolikšni meri zagotovljena dodatna izobraževanja na področju zgodnje obravnave kot vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev. Statistično značilne razlike glede na starost smo ugotovili pri pridobivanju znanja s pomočjo strokovne literature in pri trditvi glede spoštljivega odnos med strokovnimi delavci in starši.
Ključne besede: zgodnja obravnava, predšolsko obdobje, stališče, starši, strokovni delavci
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 214; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici