1. Prisotnost stresa pri učencih prve in druge triade osnovne šole : magistrsko deloAna Kegljević, 2023, magistrsko delo Opis: Stres lahko razumemo, kot odziv telesa na dražljaje okolja. Odrasli in otroci so vsakodnevno obdani z dejavniki, ki jim povzročajo stres. Stres se pri otrocih odraža drugače kot pri odraslih. Otroci, zlasti mlajši, velikokrat niti ne vedo, kaj beseda stres pomeni.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili, kaj je stres. Poglobili smo se v to, kaj pri otrocih povzroča stres in kateri so dejavniki stresa. Ker imajo starši in učitelji pomembno vlogo pri zaznavanju stresa otrok, smo prav tako raziskali teoretično ozadje zaznavanja stresa s strani staršev in učiteljev. Hkrati pa smo predstavili nekaj napotkov za uravnavanje in premagovanje stresa pri otrocih.
V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali stališča staršev in učiteljev glede prisotnosti stresa pri otrocih prve in druge triade osnovne šole. Ugotovili smo, da večina staršev in učiteljev meni, da otroci včasih doživljajo stres in da ga doživljajo v enaki meri kot odrasli. Starši in učitelji navajajo vedenjske znake kot najpogostejše znake stresa pri otrocih. Glavni razlog stresa pri učencih pa bi naj bila šola. Največ stresa pa otroci doživljajo ob zaključku 1. ocenjevalnega obdobja. Otroke je težko zaščititi pred stresom, lahko pa se poskušamo z njimi veliko pogovarjati.
Ključne besede: stres, učenci, starši, učitelji, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 23.08.2023; Ogledov: 65; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (1,30 MB) |
2. Pravopisne napake v e-obvestilih naključno izbranih vrtcev : diplomsko deloSimon Knuplež, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili načine in oblike komuniciranja, vrste besedil ter opisali vlogo vrtca, ki jo ima pri komunikaciji s starši. Najprej smo predstavili, kaj sama komunikacija sploh je ter sam pomen komunikacije. V nadaljevanju smo predstavili vrste besedil ter se osredotočili na vlogo vrtca pri komunikaciji preko obvestil in poiskali ter izpostavili pravopisne napake v besedilih iz spleta. V empiričnem delu smo se osredotočili na preverjanje pravopisnih napak v spletnih obvestilih naključno izbranih vrtcev. Namen diplomskega dela je preveriti, ali izbrani vrtci pri objavljanju obvestil na spletu upoštevajo pravila slovenskega pravopisa. Raziskovalna vprašanja se nanašajo na preverjanje pravopisne ustreznosti izbranih napisanih obvestil in najpogostejše pravopisne napake v njih. Metodologija vključuje uporabo pregledne študije virov v teoretičnem delu ter opisne metode za predstavitev ključnih ugotovitev in spoznanj. Obvestila smo preučevali z metodo analize in medsebojno primerjavo. Ugotovili smo, da se je največ napak v besedilih pojavljajo pri rabi ločil, kot so pika in vejica, ter pri zapisu datumov in časa. V luči teh ugotovitev smo v zaključku diplomske naloge podali priporočila za vrtce, da kot ustanove, ki posredujejo znanja otrokom, poskrbijo za pravilno opismenjevanje zaposlenih in jih poučijo oz. obnovijo njihovo znanje o jezikovno pravilnem pisanju obvestil (in drugih besedil).
Ključne besede: komunikacija, obvestilo, starši, vrtec, besedilne vrste, slovenski pravopis
Objavljeno v DKUM: 01.08.2023; Ogledov: 85; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,50 MB) |
3. Soočanje staršev z izgubo hudo bolnega novorojenčka v enoti intenzivne nege in terepijeKaja Kodrič, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Izguba otroka je ena izmed najbolj bolečih in travmatičnih izkušenj v življenju staršev, ki pusti globoke rane in ima trajen vpliv na življenje staršev. Leta 2020 se je 2,4 milijona smrti, kar predstavlja 47 % vseh smrti pri otrocih, mlajših od pet let, zgodilo v neonatalnem obdobju. Ti podatki kažejo, da je izguba novorojenčka zelo aktualen problem. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako se starši soočajo z izgubo svojega hudo bolnega novorojenčka v enoti intenzivne nege in terapije.
Metode: V namen priprave zaključnega dela smo pregledali znanstveno in strokovno literaturo. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, SAGE in Web of Science, ter v podatkovni zbirki COBBISS in z brskalnikom Google Učenjak. Določili smo si vključitvene in izključitvene kriterije. Proces poteka iskanja in izbora literature smo predstavili v obliki diagrama po priporočilih PRISMA. Izbrane članke smo s pomočjo kontrolnega seznama Joanna Briggs Institute kritično ocenili. Za analizo in sintezo podatkov smo uporabili tematsko analizo.
Rezultati: V podatkovnih bazah smo skupno našli 550 zadetkov. V končno analizo smo vključili pet člankov. Izvedena je bila tematska analiza, ki je izpostavila glavni temi 1) odziv staršev ob izgubi novorojenčka in 2) soočanje z izgubo novorojenčka.
Razprava in sklep: Ugotovili smo, da se vsak starš z izgubo sooča drugače oziroma na svoj način in ob tem doživlja paleto različnih čustev ter občutkov in uporablja različne strategije za obvladovanje žalosti. Vsem žalujočim staršem pa je skupno to, da je biti starš hudo bolnemu novorojenčku, hospitaliziranemu v enoti intenzivne nege in terapije, izredno težko in naporno.
Ključne besede: smrt, novorojenček, soočanje, starši, intenzivna nega in terapija
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 130; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,30 MB) |
4. Spiritualna oskrba staršev ob izgubi novorojenčkaLea Škrjanec, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Žalovanje je težek proces za vsakega posameznika, posebej pa za starše, ko izgubijo otroka, saj smrt otroka pred starši ni naravna. Ob izgubi in v procesu žalovanja je spiritualna oskrba zelo pomembna. V zaključnem delu želimo predstaviti, kakšno spiritualno oskrbo nuditi staršem ob izgubi novorojenčka.
Metode: Izvedli smo integrativni pregled raziskav na temo spiritualne oskrbe staršev ob izgubi novorojenčka. Raziskave smo iskali v različnih podatkovnih bazah, ki so CINAHL, PubMed, SAGE in Web of Science. Iskanje je potekalo januarja 2023, uporabili pa smo deskriptivno metodo analize.
Rezultati: Izmed 297 raziskav smo jih v sintezo vključili šest, ki ustrezajo iskanim kriterijem. Vključene raziskave so nastale med letoma 2005 in 2022. Glavna tema je spiritualna oskrba staršev ob izgubi novorojenčka. Sekundarne podteme so spiritualna podpora, katere primarni podtemi sta spiritualne potrebe in smisel življenja; podpora sistema s primarnima podtemama komunikacija/podpora in podporno zdravstveno okolje; podpora okolja s primarnima podtemama odnos s partnerjem in odnos s svojci; soočanje z izgubo s primarnima podtemama obtoževanje in spoprijemanje.
Razprava in zaključek: Spiritualna oskrba tako s strani zdravstvenih delavcev kot tudi družbe na splošno je pomembna. Že empatičen pogovor s starši in poslušanje staršev v taki situaciji pomenita ogromno. Smrt novorojenčka pusti velike travme in nenehno bolečino, prav zato bi bilo treba na temo spiritualnosti izvesti več raziskav in o njej poučiti zdravstvene delavce, saj tako lahko pomagamo žalujočim posameznikom na globlji ravni.
Ključne besede: Starši, spiritualna oskrba, zagotavljanje, smrt novorojenčka
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 114; Prenosov: 36
Celotno besedilo (853,83 KB) |
5. Analiza gibalnih dejavnosti nekoč in danes : diplomsko deloNina Grušovnik, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Analiza gibalnih dejavnosti nekoč in danes je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se osredotočili na pregled gibalnih dejavnosti na Slovenskem, športno vzgojo pred 50 leti in vse do danes, vlogo vrtca in družine pri usmerjanju h gibalnim dejavnostim, primernost kupljenih in improviziranih športnih pripomočkov ter vključevanje otrok v organizirane gibalne dejavnosti. Opisali smo tudi izbrane gibalne dejavnosti in njihov vpliv na gibalni razvoj otroka. V empiričnem delu smo predstavili in raziskali gibalne aktivnosti otrok ter njihovo poznavanje določenih športnih panog in gibalnih dejavnosti. Izbrane gibalne dejavnosti, ki smo jih podrobneje raziskali, so: gumitvist, kotalke, rolka, rolerji, skiro, kolo, smučanje, košarka, nogomet in drsanje. Prav tako smo poznavanje slednjih raziskali pri starših otrok v njihovem predšolskem obdobju, in sicer s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih primerjali z rezultati anketiranih otrok. Tako smo predstavili in evalvirali postavljene hipoteze. S pomočjo anketnih vprašalnikov smo primerjali telesne dejavnosti otrok s telesnimi dejavnostmi njihovih staršev ter poiskali razlog za pomanjkanje gibalnih aktivnosti otrok danes.
Ključne besede: gibalni razvoj, predšolski otroci, starši, gibalne dejavnosti, vpliv tehnologije, časovni pregled gibalnih dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 213; Prenosov: 30
Celotno besedilo (374,20 KB) |
6. Doživljanje stresa osnovnošolskih učiteljev pri sodelovanju s starši : magistrsko deloTeja Vončina, 2023, magistrsko delo Opis: Učitelj opravlja zelo raznoliko delo, saj poleg primarnega vzgojno-izobraževalnega dela vključuje tudi delo z učenci, ki imajo vedno več vedenjskih in učnih težav. Tudi starši se vse bolj vključujejo v izobraževanje otrok, zaradi česar je učitelj primoran vse pogosteje sodelovati z njimi v različnih formalnih in neformalnih oblikah. Starši si pogosto postavljajo visoka pričakovanja glede učiteljevega dela, uporabljenih metod in oblik poučevanja, marsikdaj pa se z njegovim delom tudi ne strinjajo. Omenjeno vodi v vse več težavnih situacij med učitelji in starši, ki lahko v nekaterih primerih izzovejo doživljanje stresa pri učiteljih.
Namen magistrske naloge je bil raziskati mnenja osnovnošolskih učiteljev o tem, kako stresno doživljajo sodelovanje s starši otrok, katere oblike sodelovanja jim predstavljajo večji stres in katera starševska dejanja so zanje najbolj stresna. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnjevali osnovnošolski učitelji, smo ugotovili, da sodelovanje s starši učitelji velikokrat doživljajo kot stresno. Največ stresa jim predstavljajo obiski staršev pri pouku, roditeljski sestanki in nato govorilne ure. Učiteljem se zdita najbolj stresni dejanji staršev kadar le-ti posegajo v njihovo vzgojno-izobraževalno delo in kadar pripisujejo krivdo za neuspeh svojih otrok nanje. Učitelji se poslužujejo tudi različnih tehnik, s katerimi bi omilili ali celo odpravili pojav stresa, pri čemer prednjačita pogovor z bližnjimi ter uporaba fizičnih tehnik (npr. tek, sprehod v naravi).
Ključne besede: Osnovnošolski učitelji, sodelovanje s starši, vpletenost staršev, stres
Objavljeno v DKUM: 07.04.2023; Ogledov: 328; Prenosov: 110
Celotno besedilo (2,36 MB) |
7. Raziskava o objavljanju fotografij otrok na družbenih omrežjih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostAmela Amidžić, 2023, diplomsko delo Opis: Družbena omrežja so najpogostejša oblika komunikacije, najhitrejši vir informacij ter odlična platforma za ustvarjanje, deljenje in ogled vsebin. V zadnjih petnajstih letih (Datareportal, 2022) se je uporaba družbenih omrežij močno povečala, predvsem zaradi hitrega razvoja informacijsko-komunikacije tehnologije. Na družbenih omrežjih se je v zadnjih letih začel pojavljati trend, kjer starši delijo dogodke iz svojega življenja in tako tudi objavljajo fotografije svojih otrok ter vsebino, povezano z njimi (t. i. sharenting). Nekatere izmed fotografij otrok, ki jih na spletu objavijo starši, so lahko sporne oz. neprimerne, recimo fotografije, na katerih je otrok pomanjkljivo oblečen ali celo gol, fotografije, s katerih lahko izvemo osebne informacije o otroku, lokacijo ipd. Z objavo fotografij na družbenih omrežjih lahko otroka ogrozimo, posredno ali neposredno, oziroma ga lahko izpostavimo različnim nevarnostim.
V diplomskem delu smo raziskovali, v kolikšni meri starši objavljajo fotografije svojih otrok, kakšno je mnenje o tem in kakšna je ozaveščenost o morebitnih nevarnostih, ki lahko otrokom pretijo ob objavi fotografij na družbenih omrežjih. Raziskavo smo naredili s pomočjo spletne ankete. V anketi je sodelovalo 106 oseb, od tega 48 staršev.
Rezultati ankete so pokazali, da se anketiranci v povprečju strinjajo, da je objavljanje fotografij otrok na družbenih omrežjih problem. Strinjajo se tudi z izjavo, da so fotografije, kjer je vidno otrokovo golo telo, neprimerne. Anketiranci so v večini dobro ozaveščeni o morebitnih nevarnostih, ki otrokom lahko pretijo ob objavi fotografij na družbenih omrežjih. Z anketo je bilo tudi ugotovljeno, da starši, ki objavljajo fotografije svojih otrok, menijo, da bi takšno dejanje za otroka lahko bilo škodljivo.
Ključne besede: fotografije otrok, starši, sharenting, družbena omrežja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.03.2023; Ogledov: 338; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,08 MB) |
8. Biopsihosocialni dejavniki psihopatije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostNina Valenčak, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je bilo odgovorjeno na naslednja zastavljena vprašanja: »Kdo sploh je psihopat in zakaj to postane?«, »Ali ima za nastanek psihopatske osebnostne motnje večji vpliv mati ali oče?«, »Ali se psihopatija bolj kaže pri moških ali ženskah?«, »Ali je to privzgojeno ali prirojeno?«. V uvodnem delu je bil predstavljen fenomen psihopatija oziroma psihopatska osebnostna motnja. V osrednjem delu je bil predstavljen razvoj patologije psihopatov, kjer je bila osredotočenost na dejavnike (sociološke, psihopatološke, biološke), ki vplivajo na nastanek psihopatije. Večina psihopatov je doživljala travmatično otroštvo, zaradi katerega niso bili sposobni razviti zdravega osebnega jaza ter spoštovanja do samega sebe in drugih. Večina jih je odraščala ob nasilju in se tako preko modelnega učenja od staršev, učila reševati probleme preko nasilja. Pri pisanju socioloških dejavnikov je bilo opisano, kako imata zanemarjenje otrok in starševski konflikt vpliv na nastanek psihopatske osebnostne motnje pri posamezniku. Osredotočenost je bila tudi na Cleckleyev kriterij šestnajstih lastnosti psihopatov, ki so bili tudi na kratko opisani. V nadaljevanju so bili predstavljeni biološki dejavniki geneze, kjer je bila pozornost namenjena povezavi psihopatije z možgani. Tu je bila osredotočenost na raziskavo ameriških znanstvenikov, kjer je bila predstavljena razlika možganov zdravih posameznikov in psihopatov. Nadaljuje se s predstavitvijo psihopatoloških dejavnikov, kjer sta bila ločena pojma psihopatija in sociopatija, ki sta bila že v preteklosti istovetena z disocialno osebnostno motnjo. V nadaljevanju sta bila predstavljena tudi pojma obsesivno-kompulzivna in posttravmatska stresna motnja. V zaključnem in sklepnem delu so bili predstavljeni mnenje in ugotovitve glede zgoraj zastavljenih vprašanj. Predvsem pa je bilo opozorjeno na dejavnike, ki igrajo pomembno vlogo pri pojavu psihopata.
Ključne besede: psihopati, sociološki znaki psihopatov, psihopatija, sociopatija, antisocialna osebnostna motnja, osebni jaz, modelno učenje, starši, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.03.2023; Ogledov: 304; Prenosov: 65
Celotno besedilo (890,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Šolanje na daljavo v času pandemije COVID-19 z vidika staršev : magistrsko deloTina Kolarič, 2022, magistrsko delo Opis: Pandemija COVID-19 je družine privedla do spremenjenih okoliščin in do nekaterih izzivov, kot so izguba službe zaradi nastalih razmer, povečana socialna izključenost, socialna negotovost, pomanjkanje prostega časa, usklajevanje službe od doma in šolanja na daljavo, težav pri šolskem delu otrok na daljavo ... Vse to je vplivalo tudi na duševno zdravje staršev. Namen magistrskega dela je bil preučiti vidik staršev glede šolanja otrok v času pandemije COVID-19. Zanimalo nas je, kako so bili tehnično opremljeni starši, koliko so bili vpeti v šolsko delo otroka, kako kompetentni so bili pri uporabi tehnologije, koliko so komunicirali z učitelji, kateri so bili pozitivni in kateri negativni dejavniki za družino v času šolanja na daljavo ter katere morebitne posledice so se pojavile znotraj družine. Preučili smo, ali obstajajo razlike glede na starostno obdobje otrok, število otrok, status zaposlitve staršev, partnerski status in pomoč pri gospodinjskih opravilih. V empirični raziskavi je sodelovalo 669 staršev otrok prvega in drugega vzgojno- izobraževalnega obdobja iz Slovenije. Rezultati analize so pokazali, da je večina staršev po lastnih navedbah v času epidemije shajala s šolanjem na daljavo, vendar so otroci pri delu potrebovali več pomoči kot pred časom šolanja na daljavo. Staršem je največ stresa povzročalo usklajevanje družinskih in službenih obveznosti. Po njihovem mnenju je bilo najbolj pozitivno v času pandemije izvajanje skupnih dejavnosti znotraj družine.
Ključne besede: starši, družina, šolanje na daljavo, pozitivne in negativne spremembe, pandemija COVID-19
Objavljeno v DKUM: 06.01.2023; Ogledov: 337; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,86 MB) |
10. Izobraževanje na daljavo z vidika staršev osnovnošolskih otrok : magistrsko deloPatricija Štrbuncl Jalovec, 2022, magistrsko delo Opis: Izobraževanje je v digitalni revoluciji dobilo nove oblike. Čeprav se izraz e-izobraževanje uporablja in je aktualen drugje po svetu že nekaj časa, se je v letu 2020 morala tudi Slovenija odločiti za tovrstni način izobraževanja. Tako imenovano e-izobraževanje spodbuja fleksibilno izobraževanje učencev, omogoča individualnost in samostojnost pri pridobivanju novega znanja ter ažurno spremljanje lastnega napredka (Jereb in Bernik, 2006). V magistrskem delu smo definirali e-izobraževanje, ga primerjali s tradicionalnim načinom izobraževanja ter predstavili ukrepe, ki so veljali v času e-izobraževanja.
V raziskavi je sodelovalo 630 staršev osnovnošolskih otrok. Podatke smo zbrali z anonimnim anketnim vprašalnikom. V raziskavi nas je zanimalo, ali so otroci imeli doma vsa potrebna sredstva za nemoteno delo v času izobraževanja na daljavo, koliko starševske pomoči so potrebovali, kako je potekala komunikacija z učitelji ter kako so bili starši zadovoljni z izobraževanjem na daljavo. Izkazalo se je, da so otroci imeli doma vsa potrebna sredstva za nemoteno izobraževanje na daljavo. V času izobraževanja na daljavo so starši otrokom nudili pomoč do štiri ure vsakodnevno. Rezultati raziskave prav tako kažejo, da so učitelji s starši komunicirali vsaj enkrat tedensko, starši pa so menili, da bi se lahko izobraževanje na daljavo izvedlo bolje.
Ključne besede: Izobraževanje na daljavo, starši, covid-19.
Objavljeno v DKUM: 24.11.2022; Ogledov: 470; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,34 MB) |
