| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
PRAVNO VARSTVO DELAVCEV ZARADI NOSEČNOSTI IN STARŠEVSTVA MED TEORIJO IN PRAKSO
Brina Stegenšek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Časi, ko so ženske doma skrbele za otroke, moški pa so bili hranitelji družine, so že zdavnaj minili. Danes je nekaj običajnega, da dohodek, od katerega družina živi, pridobivata oba starša, ob tem pa enakopravno prevzemata skrb za nego in razvoj otrok. Starševstvo v današnjem času predstavlja za zaposlena starša velik izziv, saj morata oče in mati po rojstvu otroka uskladiti družinske in poklicne obveznosti, na trgu dela in na delovnem mestu pa se lahko predvsem noseče delavke soočijo tudi z različnimi oblikami diskriminacije. Zaradi posebnega položaja delavcev v tem življenjskem obdobju je zato naša država enako kot druge razvite države nosečim delavkam in staršem namenila posebno varstvo. V diplomskem delu predstavljamo in razčlenjujemo pravne vire z delovno-pravnega področja, ki urejajo varstvo nosečnih delavk in staršev v Sloveniji in najpomembnejše mednarodne dokumente, ki so podlaga za ureditev tega področja v naši državi. Podrobneje predstavljamo pravice, ki so staršem in nosečim delavkam v Sloveniji zagotovljene v okviru posebnega varstva, ureditev materinskega, očetovskega in starševskega dopusta v Sloveniji pa primerjamo tudi z ureditvijo v drugih državah članicah Evropske unije. Pomemben del diplomskega dela namenjamo raziskovanju kršitev in uveljavljanju pravic delavcev, ki so deležni posebnega varstva zaradi nosečnosti in starševstva.
Ključne besede: Noseča delavka, starševstvo, varovana kategorija, delovna zakonodaja, kršitev pravic.
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 304; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

22.
TRENDI IN KONCEPTI V SODOBNEM STARŠEVSTVU
Tadeja Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava trende in koncepte v sodobnem starševstvu. V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili družino, različne opredelitve in tipologije družine, spremembe in dejavnike spreminjanja družinskega življenja ter vpliv družbenih sprememb na družino. Posebej smo predstavili otroštvo in vzgojo, sociologijo otroštva ter sodobno pojmovanje otroka. Dotaknili smo se tudi fenomena novega očetovstva ter tipologije sodobnih očetov, doživljanje materinstva in na koncu pojmovanja materinstva kot mita. Osrednji del magistrske naloge je namenjen sodobnemu starševstvu. Izpostavili smo starševsko avtoriteto in vzgojne stile, problem toksičnih staršev, značilnosti protektivnega otroštva in fenomen odgovornega starševstva. Dotaknili smo se tudi starševskega nadzora in raziskali vprašanje, ali je izobrazba otrok res merilo uspešnosti družine. Teoretična spoznanja so predstavljala temelje empirične raziskave, ki je predstavljena v drugem delu magistrske naloge. Namen empiričnega dela magistrske naloge je bil proučiti nove trende in koncepte v starševstvu ter primerjati starše učencev treh pomurskih osnovnih šol glede značilnosti starševstva oziroma spopadanja z vzgojnimi izzivi. Empirična raziskava je bila izvedena v juniju 2015 na treh osnovnih šolah v Prekmurju, v njej je sodelovalo 176 staršev učencev sedmega in osmega razreda. Temeljne ugotovitve empirične raziskave so: anketirani starši so redno seznanjeni z vsem, kar zadeva šolo. V strahu pred neuspešnostjo in morebitnimi škodljivimi posledicami svojih odločitev se starši najpogosteje obrnejo po pomoč na druge starše. Anketirani starši usmerjajo otroke pri šolskem delu zaradi skrbi za šolsko uspešnost otroka. Starši vzgajajo po modelu permisivne vzgoje, obenem pa imajo do svojih otrok visoke zahteve.
Ključne besede: družina, sodobno starševstvo, otroštvo, očetovstvo, materinstvo.
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 617; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

23.
VARSTVO DELAVCEV ZARADI NOSEČNOSTI IN STARŠEVSTVA
Tina Gorkič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Usklajevanje družinskega in poklicnega življenja je eden od problemov s katerim se v modernem svetu vsakodnevno srečuje veliko število ljudi. Predvsem porast vključevanja žensk na trg delavne sile, ki je v zadnjem obdobju skokovito naraslo, je imelo veliko težo pri tem, da smo morali v Republiki Sloveniji poseči na področje pravic, ki urejajo varstvo nosečih delavk in staršev. Najpomembnejše pravice nosečnic in staršev so v Slovenski zakonodaji opredeljene v Ustavi Republike Slovenije v Zakonu o delovnih razmerjih in v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Z zagotovitvijo posebnega varstva nosečnic in staršev je država omogočila, da zaposleni lažje usklajujejo poklicno in družinsko življenje, kar je v veliki meri pripomoglo k boljšemu in kvalitetnejšemu družinskemu življenju. S posebnim varstvom so tako nosečnice in starši zaščiteni pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Ključne besede: - nosečnice, - starševstvo, - delovna in socialna zakonodaja, - posebno varstvo.
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 476; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (401,89 KB)

24.
INTENZIVNO STARŠEVSTVO IN PRAVICA OTROKA DO PROSTEGA ČASA
Milica Vogrinčič, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Otroci so temeljni in hkrati najranljivejši člen naše družbe. Ravno zaradi te ranljivosti je spoštovanje in zagotavljanje njihovih pravic posebno občutljivo in pomembno področje. Šele dobro stoletje imajo otroci status subjekta, ne le objekta pravic. Deklaracija (1959) in pozneje Konvencija o otrokovih pravicah (1989) sta spodbudili velike spremembe v pravni zaščiti in položaju otrok, pa tudi v tradicionalnem razumevanju otroštva. Med drugim tudi razumevanje prostega časa otrok in možnosti do igre. Konvencija o otrokovih pravicah v 31. členu tako določa, da imajo otroci pravico do počitka in prostega časa ter do igre in razvedrila, primernega otrokovi starosti. Pri preživljanju otrokovega prostega časa ima pomembno vlogo tudi družina. Današnji svet postavlja vedno bolj zahtevno nalogo družini in staršem v želji, da bi bil njihov otrok najuspešnejši, svoje ambicije pretvorijo v otrokove želje in temu cilju pod okriljem otrokovega dobrega tudi sledijo. Čas, ki naj bi bil namenjen za otrokovo igro, želijo starši kakovostno zapolniti z različnimi dejavnostmi, to pa nemalokrat vodi v dodatno obremenitev otrok namesto njihovo razbremenitev. Ena izmed glavnih negativnih posledic intenzivnega starševstva v tem obdobju je prav v omejevanju otrokovega prostega časa. Ukrepi za razbremenitev intenzivnega starševsta je v igri, s katero se otrok povezuje s svetom, pridobiva izkušnje ter krepi svojo domišljijo in v razbremenitvi otroka s prostočasnimi dejavnostmi.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: otrokove pravice, pravica do prostega časa, prosti čas, intenzivno starševstvo
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 870; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (910,87 KB)

25.
Analiza učenja partnerske komunikacije v šoli za starše v zdravstvenih domovih gorenjske regije
Erika Povšnar, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Izhodišča: Zdravstveno vzgojni programi in izobraževanje staršev je v šolah za starše usmerjeno predvsem v krepitev telesnega zdravja. Pojavljajo se izobraževalne potrebe po razširitvi vsebin na področje celostne krepitve zdravja. Namen: Namen raziskave je bil proučiti pomembnost informiranja in učenja komunikacije med partnerjema, ter ugotoviti mnenja udeležencev šol za starše o pripravljenosti za nadaljnje učenje. Raziskovalna metodologija: Izbran je bila kvantitativna metoda dela. Kot merski instrument smo uporabili strukturiran vprašalnik. Vzorec je prestavljalo 178 udeležencev šol za starše v gorenjskih zdravstvenih domovih. Realizacija vzorca je bila 44,5 %. Podatki so bili obdelani s programom SPSS. Za analizo podatkov smo uporabili t test, ANOVA, multivariantno regresijsko analizo, metoda glavnih komponent, PCA, kanonično korelacijsko analizo. Rezultati: Pripravljenost za učenje partnerske komunikacije je najbolj prisotno v skupini udeležencev, ki v odnosu zaznavajo težave (p = 0,000). Pozitivna stališča udeležencev o pomembnosti učenja za kakovosten odnos povečujejo pripravljenost po vključitvi v učenje komunikacije. Regresijski model pojasni 23 % pozitivnih stališč. Zadovoljstvo udeležencev s programom je visoko in je povezano z načinom podajanja vsebine. Regresijski model pojasni 60, 7 % načinov podajanja snovi. Čas, ki ga partnerja namenita osebnemu pogovoru, se je po obisku šole statistično pomembno podaljšal (z = -4,095; p = 0,000). Zaključki: Ugotavljamo, da način dela v skupini s pestro izbiro metod, ki aktivirajo udeležence, vpliva na zadovoljstvo udeležencev. Sorazmerno visok je tudi pripravljenost udeležencev po nadaljnjem učenju. Glede na to, bi bilo potrebno razmisliti o nadaljnji širitvi programa.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: - šola za starše - prehod para v starševstvo - komunikacija - učenje
Objavljeno: 22.11.2016; Ogledov: 884; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

26.
''PAS'' - ODTUJITVENI SINDROM
Urša Kasnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Družina je skupnost ljudi, ki jih povezujejo medsebojna bližina, pozornost, skrb za drugega, sprejemanje in naklonjenost, hkrati pa je osnovna celica, v kateri se otrok ob vzgoji staršev razvije v samostojno odraslo osebo. Včasih se zaradi različnih razlogov vezi skrhajo in partnerska zveza kot posledica odmaknjenosti in nezaupanja razpade. Ker je ta proces povezan z ogromno čustvenosti, se pogosto zgodi, da se pozabi na svojo nalogo - nalogo starševstva. Otrok namreč živi v odvisnosti od staršev in četudi se starša ločita, za svoj zdrav duševni razvoj otrok potrebuje ljubečo vzgojo in redne stike z obema od staršev. Diplomsko delo je sestavljeno iz štirih delov, pri čemer prvi obsega pojem družine kot življenjske skupnosti staršev in otrok. Drugi del obsega pojem ločitve pojem ločitve oziroma razveze, razloge zaradi katerih pride do ločitve in kako se to odraža pri otrocih ter urejanje stikov med ločenimi starši in otroki. Tretji del obravnava ključni pojem - PAS sindrom ali sindrom odtujitve starševstva. V četrtem delu so predstavljena spoznanja, ki so rezultat diplomskega dela.
Ključne besede: družina, starševstvo, ločitev, razveza, varstvo otrok, urejanje stikov, odtujitveni sindrom.
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 1869; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (315,91 KB)

27.
NOVI VIDIKI OČETOVSTVA V STARŠEVSKI VLOGI V POSTMODERNI DRUŽBI
Petra Drofenik, 2016, magistrsko delo

Opis: Družinsko življenje v modernih zahodnih družbah že nekaj desetletij doživlja korenite spremembe. Vloga očeta v družini se spreminja, k temu so pripomogle spremembe na vseh družbenih področjih. Vse več očetov se danes vključuje v odraščanje svojih otrok. Magistrsko delo z naslovom Novi vidiki očetovstva v starševski vlogi v postmoderni družbi obravnava vpliv očetovstva na življenje moških, predvsem vključevanje očetov v družinsko delo in njihovo aktivno vlogo. V prvem, teoretičnem delu, predstavimo nekatera izhodišča družbenega življenja v postmodernosti, ki so vplivala na spremenjene odnose v sodobni družini. Temu sledijo vidiki sodobnega starševstva, ki so se oblikovali skozi spremembe procesa odraščanja. Več pozornosti namenimo spreminjanju identitete očeta in novemu očetovstvu. V drugem, empiričnem delu, smo se osredotočili na moške in očete. Zanimalo nas je njihovo mnenje s področja odločanja za starševstvo, s področja participacije moškega na področju starševstva in družinskega življenja in s področja družinske politike države na področju starševskega varstva. Vključenost moških že v času nosečnosti in pa njihova prisotnost pri rojstvu otroka vsekakor pozitivno vpliva na njegovo nadaljnjo prisotnost po porodu, predvsem na samo vlogo očeta tako v partnerskem odnosu kot družinskih odnosih.
Ključne besede: postmoderna družba, postmoderna družina, postmoderen posameznik, sodobno starševstvo, novo očetovstvo
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 568; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

28.
Istospolno starševstvo - razvojni, pedagoški in etični vidik
Karin Krivec, 2017, magistrsko delo

Opis: Homoseksualnost je v družbi že sama po sebi še vedno prežeta s stereotipi in predsodki, ki pri ljudeh vzbujajo strahove, čeprav se privrženci tega zelo trudijo, da bi te strahove v družbi odpravili. Dodaten problem pa se pojavi, ko si istospolni pari želijo imeti otroka. Pogosto pride do razkritja spolne usmerjenosti šele zaradi želje po otroku in vedno več parov se takrat tudi javno izpostavi, ob tem pa si želijo glede zasebnosti, zakonske zveze, reprodukcije in družine enakih pravic, kot jih imajo raznospolni pari. Družba ima na otroke iz istospolnih družin še posebej velik vpliv. In ker istospolne družine že obstajajo, je o njih treba govoriti. Vzgoja in izobraževanje se začneta že v vrtcu in osnovni šoli. Že tam bi morali otroke seznanjati s homoseksualnostjo, homoseksualnimi družinami in nasploh drugačnimi, pomembno pa lahko k razumevanju tega pripomorejo tudi starši, če želijo, da bi se njihovi otroci razvili v strpne in na drugačnost pripravljene ljudi. Naša družba je namreč še vedno odklonilna do vseh oblik drugačnosti, ne zgolj do homoseksualcev. Pojavljajo se vprašanja glede vzgoje otrok, med drugim ali so istospolni partnerji lahko primerni starši svojim biološkim oziroma nebiološkim otrokom. Številne raziskave so pokazale, da med otroki, ki odraščajo v istospolnih družinah, in tistimi, ki odraščajo v raznospolnih, ni statistično pomembne razlike v kognitivnem, emocionalnem, psihičnem in zdravstvenem razvoju, pri vključevanju v družbo, razvoju spolne identitete in vedenju. Vsak otrok si želi staršev, ki ga bodo imeli brezpogojno radi in mu bodo maksimalno predani, mu zagotavljali oporo in podporo, mu namenjali svoj čas in mu bodo za zgled. Tako ljubeče, prijetno in spodbudno družinsko okolje pa se lahko oblikuje tako v razno- kot tudi v istospolni družini in pri tem ni toliko pomembna oblika družine, temveč bolj dogajanje v njej.
Ključne besede: družina, istospolnost, starševstvo, vzgoja, morala
Objavljeno: 01.06.2017; Ogledov: 516; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

29.
Spanking Law – primerjalnopravni pregled
Ana Vrbnjak, 2018, magistrsko delo

Opis: Zagotovo si prav vsak otrok želi pohvale in naklonjenosti, predvsem svojih staršev, ne pa graje, šeškanja, klofut in nevsezadnje tudi močnejših udarcev, ki lahko na otroku pustijo trajne, tako fizične kot psihične posledice. Skozi magistrsko delo lahko ugotovimo, da so številne študije predvsem uglednih psihiatrov in psihologov dokazale, da šeškanje ni primerna oblika vzgajanja otrok, temveč obstajajo druge, otrokom prijaznejše oblike vzgoje. Razne organizacije, med katerimi je nadvse pomembna mednarodna organizacija Sveta Evrope, si preko svojih kampanj in raznih priporočil prizadevajo ter vzpodbujajo pozitivno starševstvo, ki temelji na največjih otrokovih koristih. V okviru pozitivnega starševstva se za namene vzgoje otroka telesno kaznovanje ne uporablja. V okviru magistrskega dela z naslovom »Spanking Law – primerjalnopravni pregled«, se najprej opredelimo do pojma šeškanje oziroma ena po riti otroka (ang. spanking). Sledi pregled pravne ureditve šeškanja otrok v Sloveniji in nekaterih drugih državah. V zadnjem delu magistrskega dela opredelimo mednarodno pravne vire, ki pomembneje urejajo omenjeno področje. V Sloveniji je osnovna usmeritev družinskega prava korist otroka, ki jo morajo upoštevati starši, javni organi in nosilci javnih pooblastil kot tudi druge osebe, vendar pa vse oblike telesnega kaznovanja otrok ne privedejo do pregona staršev. Zakon se namreč ne ukvarja s trivialnimi zadevami. Slovenija spada med države, ki je v svoji zakonodaji uzakonila prepoved vseh oblik telesnega kaznovanja, namen prepovedi pa ni kaznovanje staršev, temveč jim s pomočjo izobraževanja pomagati, da prenehajo uporabljati kaznovanje otrok. Za zakonsko ureditev prepovedi telesnega kaznovanja si prizadeva vedno več držav. V magistrskem delu primerjamo pravno ureditev Spanking Law na Švedskem, v Franciji, Kanadi, Hrvaškem, v Združenem Kraljestvu, na Danskem in v Kaliforniji.
Ključne besede: Milejše oblike telesnega kaznovanja otrok, zaščita otrok, pozitivno starševstvo, novela Zakona o preprečevanju nasilja v družini, Vseevropska pobuda Sveta Evrope proti telesnemu kaznovanju otrok.
Objavljeno: 28.05.2018; Ogledov: 262; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

30.
Vpliv spremembe spola starša na očetovstvo in materinstvo - primerjava med Slovenijo in Veliko Britanijo
Nejc Novak, 2018, diplomsko delo

Opis: Kljub vse večji raznolikosti družbe ljudje še vedno težko sprejemamo tiste, ki so drugačni od nas. Večina nas pozna samo biološki in družbeni spol. Vse, kar ni v skladu s splošnim prepričanjem, enostavno zavračamo. V diplomskem delu je podrobneje predstavljena problematika spremembe spola starša v Sloveniji in Veliki Britaniji s poudarkom na pravicah in dolžnostih pravnega priznanja očetovstva in materinstva s strani oseb, ki so spremenile spol. Slovenija ima za razliko od Velike Britanije zakonsko zelo pomanjkljivo ureditev, saj se na spremembo spola navezuje zgolj 37. člen Zakona o matičnem registru. Velika Britanija pa je konkretno zakonsko uredila področje spremembe spola leta 2004 s sprejetjem Zakona o priznavanju spola – Gender Recognition Act, ki določa merila in postopek za pravno priznanje spola. Pot do sprejetja GRA je trajala več desetletij, kar med drugim kažejo pomembnejše odločitve ESČP, predstavljene v diplomskem delu. V diplomskem delu je s primerjalnopravnega vidika Slovenije in Velike Britanije predstavljena zakonska ureditev Malte, ki sodi med vodilne države v varovanju in spoštovanju pravic transseksualcev, in sicer takoj za Argentino, zaenkrat vodilno državo na tem področju. V zadnjem poglavju je podrobneje predstavljena Konvencija o otrokovih pravicah in kako se otrok sooča s spremembo spola starša, predstavljeni pa so tudi dejavniki, povezani z odraščanjem ob takšnih starših.
Ključne besede: transseksualnost, sprememba spola, pravno priznanje očetovstva, starševstvo, diskriminacija
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 280; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (507,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici