| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Elektronska redovalnica z vidika učiteljev, učencev in staršev
Tanja Klobasa, 2021, magistrsko delo

Opis: Živimo v času, ki ga zaznamuje stalni napredek in povečana uporaba informacijsko- komunikacijske tehnologije (IKT) v vsakdanjiku. Življenje brez uporabe IKT si težko predstavljamo. Informatizacija je s svojimi produkti, kot je elektronska redovalnica posegla tudi v šolstvo. Uvedba le te je tako v šole kot v domove prinesla tako pozitivne kot negativne spremembe. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej prikazujemo nekatere značilnosti vzgoje v družini. Nato pozornost posvetimo razvoju otrokove odgovornosti in samostojnosti ter prikažemo pomen sodelovanja staršev in šole ter njen vpliv na otrokovo učno uspeš-nost. V nadaljevanju pozornost namenimo informatizaciji in IKT ter spremembam, ki jih le ti prinašata v šolski prostor. Osredotočimo se na elektronsko redovalnico, njen pomen, zgradbo, ponudnike in varnost. V nalogi opozorimo tudi na pasti in negativne spremembe, ki jih informatizacija nosi s seboj in predstavimo nekatere dileme ob upo-rabi elektronske redovalnice. V empiričnem delu naloge nas zanima, kako učitelji, učenci in starši gledajo na uvedbo elektronske redovalnice, ali jo zaznavajo bolj v negativni ali pozitivni luči. Podrobneje nas zanima, kakšna so stališča učencev, učiteljev in staršev o vplivu elektronske redo-valnice na komunikacijo med učitelji in starši; na šolsko uspešnost in delo učencev; na samostojnost in odgovornost otrok ter na odnose med starši in učenci. Rezultati kažejo, da učitelji, učenci in starši v osnovi e-redovalnico zaznavajo kot pozitivno pridobitev. Raziskava tako kaže, da med učitelji glede na delovno dobo, med učenci glede na raz-red, med starši glede na razred otroka obstajajo nekatere statistično pomembne raz-like v pogledih na e-redovalnico.
Ključne besede: vzgoja v družini, odgovornost, samostojnost, intenzivno starševstvo, sodelovanje med šolo in starši, informatizacija, IKT, e-redovalnica, eAsistent, Lo.Polis
Objavljeno: 06.05.2021; Ogledov: 76; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

2.
SPREMENJENA VLOGA STARŠEVSTVA V SLOVENSKI POSTMODERNI DRUŽBI
Brigita Cug, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Teoretični del začenjamo s splošnim pogledom na družino, s predstavitvijo nekaterih definicij o družini različnih avtorjev, opisom in analizo njenih temeljnih funkcij ter opredelitvijo z vidika različnih klasifikacij glede na njeno vlogo v družbi. Globalni cilj diplomskega dela je analiza družine v času moderne družbe in značilnosti družine v njej ter predstaviti nekatera razmišljanja o krizi družine. Glede na to, da nas je zanimal fenomen starševstva v postmoderni družbi, smo jo opisali in znotraj nje izpostavili nekatere pomembne značilnosti in ključne spremembe vezane na družinsko življenje in vpliv družbenega razvoja nanje. Nadalje smo starševstvo kot osrednji pojem najprej definirali, opisali dejavnike odločanja za starševstvo, dejavnike kvalitetnega starševstva ter samo psihodinamiko le-tega. Posebej smo izpostavili še cilje starševstva, predstavili bistvo odgovornega starševstva ter izpostavili pomen komunikacije za kvalitetnejše družinsko življenje. Glede na strokovne ugotovitve smo izpostavili še ekonomski in pravni vidik starševstva. In ker so starši pomembni člen, ki skupaj z otroki tvori družino, katere ena izmed najpomembnejših nalog je socializacija ter tudi vzgoja, smo dobršen del pozornosti namenili tudi njima. Po analizi pomena socializacije, smo razložili njen potek in opisali njene dejavnike. Tudi pojem vzgoje smo najprej definirali, predstavili njene cilje in naloge. Nato smo opisali vzgojne stile in posledice njihove uporabe pri vzgoji otrok. Ker se danes pogosto zdi, da je otrokom v veliki meri skoraj vse dovoljeno, smo izpostavili še problem razvajenosti otrok v današnji (postmoderni) družbi. Nakazali smo probleme, ki kličejo po dodatnem izobraževanju staršev ter predstavili vsebine in cilje le-tega, prav tako pa našteli organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem staršev. Nato smo predstavili odnos staršev do samega izobraževanja. Ob koncu teoretičnega dela smo opisali še pomen izobraževanja staršev za kvalitetnejši in optimalni razvoj otroka ter znotraj tega nakazali, kakšno naj bi bilo izobraževanje staršev, da bi bilo uspešno ter bi kot tako pripomoglo k učinkovitemu opravljanju starševske vloge. Empirični del pa zajema predstavitev in analizo dobljenih empiričnih podatkov anketiranih staršev s posebnim ozirom na institut starševstva v postmoderni družbi: glavne dimenzije staršev; vzgoje, katere so bili deležni starši; opravljanje starševske vloge v postmoderni družbi ter izobraževanje staršev.
Ključne besede: družina, moderna družba, moderna družina, postmoderna družba, starševstvo, družine v postmoderni družbi, otrok, starši, socializacija, vzgoja, izobraževanje.
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 133; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

3.
Zadovoljstvo s partnerskim odnosom na prehodu v starševstvo
Sara Brezovnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V obdobju zgodnje odraslosti večina posameznikov zaživi v dolgotrajnem partnerskem odnosu in partnerja v svojo sredo pogosto sprejmeta novorojenčka. Prehod v starševstvo je univerzalni pojav, kjer partnerja iz diadnega preideta v triadni odnos in sprejmeta novo vlogo, ki terja veliko prilagajanja in odrekanja. Ob tem se pogosto zgodi, da pozabita na partnerski odnos in ga začneta zanemarjati. Posledično se zadovoljstvo s partnerskim odnosom zmanjša. Takšni zaključki so se izkazali tudi v naši raziskavi, v kateri je bilo zajetih 448 žensk iz Slovenije, ki so v koledarskem letu 2018 rodile prvorojenca oz. prvorojenko. Naš vprašalnik je bil sestavljen iz demografskih vprašanj ter vprašanj o okoliščinah nosečnosti in partnerske zveze, iz vprašanj o ohranjanju partnerskega odnosa, vključen je bil tudi vprašalnik zadovoljstva s partnerskim odnosom (RAS), lestvica nevroticizma iz vprašalnika velikih pet osebnostnih lastnosti (BFI) in kratka oblika Beckovega vprašalnika depresivnosti (BDI-SF). Preverilo se je, ali obstajajo dejavniki tveganja, ki bi se povezovali z večjim upadom v zadovoljstvu s partnerstvom na prehodu v starševstvo. Ti dejavniki so bili izbrani na podlagi razvitega VSA (»Vulnerability-Stress-Adaptation) modela (Karney in Bradbury, 1995). Le-ta predpostavlja okoliščine, ki v obdobju prehoda v starševstvo pogosto vodijo v nezadovoljstvo, vendar pa je ta dinamika odvisna od posameznikove osebne ranljivosti, njegovega načina soočanja s stresom ter sposobnosti prilagajanja na nove situacije. Rezultati raziskave so pokazali, da so starejše prvorodke, stare nad 28 let, doživele večji upad v zadovoljstvu s partnerskim odnosom na prehodu v starševstvo kot mlajše prvorodke, stare do vključno 28 let. Večji upad v zadovoljstvu s partnerskim odnosom na prehodu v starševstvo se je izrazil tudi pri bolj čustveno labilnih in depresivnih udeleženkah ter pri tistih, ki so v ohranjanje partnerskega odnosa vlagale manj truda. Obenem je bilo ugotovljeno, da se v povprečju nizke ocene zadovoljstva s partnerskim odnosom pojavljajo pri čustveno labilnih in depresivnih, medtem ko se višje ocene pojavljajo pri poročenih materah in tistih, ki se bolj trudijo za ohranjanje zadovoljujočega partnerskega odnosa.
Ključne besede: zgodnja odraslost, partnerstvo, prehod v starševstvo, zadovoljstvo s partnerskim odnosom
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 330; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

4.
Nekateri sociološki vidiki starševstva v sodobni družbi ter odloženo starševstvo na Hrvaškem
Lucija Radmanić, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je podan pregled sodobnih znanstvenih spoznanj o konceptu starševstva v kontekstu razumevanja družine. Dejstvo je, da družina ni več tako trdna socialna institucija, kot je bila v tradicionalni družbi, čeprav sta družina in starševstvo še vedno osnovni instituciji družbe. Različni procesi modernizacije in individualizacije so vplivali na spremembe v vrednostnih vidikih in nastanek različnih oblik družinskih in starševskih struktur, kar imenujemo pluralizacija družinskih struktur. S spremembo vlog očetovstva in materinstva ter novo paradigmo otroštva je starševstvo v sodobni družbi opredeljeno kot ena izmed temeljnih, najbolj odgovornih in hkrati najtežjih socialnih vlog posameznikov. Namen magistrskega dela je analiza nekaterih socioloških vidikov, ki označujejo starševstvo v sodobni družbi, ter opredelitev družbenih procesov, ki vodijo v preoblikovanje družinskih komponent. V empiričnem delu smo s kvantitativno raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika pridobili vpogled v doživljanja in stališča mladih o starševstvu na Hrvaškem. Ugotavljali smo, zakaj se mladi vedno pozneje odločajo ali ne odločajo za starševstvo in družino. V skladu s tem smo poiskali razloge za spremembe v doživljanju tega ter analizirali pomembnejše sociološke vidike vzrokov odloženega starševstva na Hrvaškem. Rezultati raziskave so pokazali, da mladi odlagajo starševstvo predvsem zato, ker se ne počutijo dovolj zrelo in nimajo redne zaposlitve. Pred rojstvom otroka si najprej želijo zagotoviti ekonomsko stabilnost. Tudi večina tistih, ki že imajo otroke, poroča, da jih ni načrtovala. Anketiranci so se za otroke odločali v poznih dvajsetih letih. Ostali, ki še nimajo otrok in s starševstvom odlašajo, se zavedajo predvsem socialnih slabosti svojega ravnanja. Rezultati kažejo tudi, da si več kot polovica mladih želi imeti otroke v prihodnosti.
Ključne besede: družina, starševstvo, družbene spremembe, starševske vloge, mladi, načrtovanje družine
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 377; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (778,04 KB)

5.
Zadovoljstvo staršev s preventivno obravnavo dojenčka na domu
Mateja Podlesnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Cilj vsake zdravstvene ustanove je zadovoljen uporabnik, saj to pokaže, da je bil vzpostavljen dober medosebni odnos in storitev dobro opravljena. Starši v prvih letih otrokovega življenja potrebujejo nasvete, podporo in pomoč. Pri tem jim je v oporo patronažna medicinska sestra, ki si prizadeva k ohranitvi, krepitvi ali vrnitvi zdravja otrok. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. V raziskavi z anketnim vprašalnikom je sodelovalo 80 staršev. Ugotavljala se je stopnja zadovoljstva staršev s preventivno zdravstveno obravnavo dojenčkov na domu. Podatki so bili obdelani z deskriptivno statistiko, rezultati so prikazani v grafih. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je bilo 72,6 % staršev obiskanih enkrat ali večkrat. Kar 94,8 % staršev je zadovoljnih s preventivnimi obiski patronažne medicinske sestre. Izkazalo se je, da obstaja povezava med točnostjo in pripravljenostjo patronažne medicinske sestre ter zadovoljstvom, kako jim pomaga razumeti rast in razvoj otroka ter starševstvo. Diskusija in zaključek: Vsi starši svojemu otroku želijo najboljše, predvsem da so zdravi. V prvih dneh otrokovega življenja jim pomaga patronažna medicinska sestra, ki vstopa v njihovo okolje. Ta jim v prvem letu otrokovega življenja nudi pomoč, podporo, jih usmerja ter deluje zdravstvenovzgojno. Pomembno je, da so starši zadovoljni s preventivno obravnavo, saj tako bolj upoštevajo nasvete in napotke patronažne medicinske sestre.
Ključne besede: patronažno varstvo, patronažna medicinska sestra, dojenček, starševstvo, zadovoljstvo.
Objavljeno: 06.03.2019; Ogledov: 671; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (849,42 KB)

6.
Nekateri dejavniki prelaganja odločitve za starševstvo med mladimi v Sloveniji
Rebeka Horvat, 2018, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela opisujemo splošna teoretična izhodišča o življenjskih potekih. Na podlagi teorije individualizacije opisujemo spremembe na področju kreiranja družine, na podlagi statističnih podatkov pa analiziramo rodnostno vedenje mladih v Sloveniji in v drugih razvitih državah. V nadaljevanju opisujemo trend prelaganja odločitve za starševstvo in navajamo različne poglede na to, kaj so glavni razlogi za pojav omenjenega trenda. Namen empiričnega dela je bil pridobiti vpogled v mnenja mladih v Sloveniji glede njihovih želja na področju oblikovanja družine, vrednotenja družine in pripisovanja pomena starševski vlogi. Pri tem so nas zanimali razlogi mladih za prelaganje odločitve za starševstvo ter prednosti in slabosti prelaganja starševstva. Skladno s tem smo preučevali tudi, v kolikšni meri se mladi čutijo podvržene pritiskom s strani družbe glede odločitve za starševstvo. Podatke za analizo smo pridobili s pomočjo pol strukturiranih intervjujev, v katerih je sodelovalo 22 posameznikov, starih med 21 in 33 let iz več slovenskih regij, ki še nimajo svojih otrok. Rezultati kvalitativne raziskave so pokazali, da si mladi v povprečju želijo otrok, in sicer enega ali dva, pred rojstvom otroka pa si želijo predvsem končati izobrazbo, urediti bivanjske razmere in postati finančno stabilni. Rezultati kažejo tudi, da se mladi zavedajo slabosti prelaganja odločitve za starševstvo na kasnejša leta (predvsem bioloških). Glede socialnega pritiska mladih je večina mladih mnenja, da je starševstvo njihova osebna odločitev.
Ključne besede: individualizacija življenjskih potekov, družina, starševstvo, prelaganje odločitve za starševstvo, mladi v Sloveniji
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 508; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (824,01 KB)

7.
Vpliv spremembe spola starša na očetovstvo in materinstvo - primerjava med Slovenijo in Veliko Britanijo
Nejc Novak, 2018, diplomsko delo

Opis: Kljub vse večji raznolikosti družbe ljudje še vedno težko sprejemamo tiste, ki so drugačni od nas. Večina nas pozna samo biološki in družbeni spol. Vse, kar ni v skladu s splošnim prepričanjem, enostavno zavračamo. V diplomskem delu je podrobneje predstavljena problematika spremembe spola starša v Sloveniji in Veliki Britaniji s poudarkom na pravicah in dolžnostih pravnega priznanja očetovstva in materinstva s strani oseb, ki so spremenile spol. Slovenija ima za razliko od Velike Britanije zakonsko zelo pomanjkljivo ureditev, saj se na spremembo spola navezuje zgolj 37. člen Zakona o matičnem registru. Velika Britanija pa je konkretno zakonsko uredila področje spremembe spola leta 2004 s sprejetjem Zakona o priznavanju spola – Gender Recognition Act, ki določa merila in postopek za pravno priznanje spola. Pot do sprejetja GRA je trajala več desetletij, kar med drugim kažejo pomembnejše odločitve ESČP, predstavljene v diplomskem delu. V diplomskem delu je s primerjalnopravnega vidika Slovenije in Velike Britanije predstavljena zakonska ureditev Malte, ki sodi med vodilne države v varovanju in spoštovanju pravic transseksualcev, in sicer takoj za Argentino, zaenkrat vodilno državo na tem področju. V zadnjem poglavju je podrobneje predstavljena Konvencija o otrokovih pravicah in kako se otrok sooča s spremembo spola starša, predstavljeni pa so tudi dejavniki, povezani z odraščanjem ob takšnih starših.
Ključne besede: transseksualnost, sprememba spola, pravno priznanje očetovstva, starševstvo, diskriminacija
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 607; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (507,64 KB)

8.
Spanking Law – primerjalnopravni pregled
Ana Vrbnjak, 2018, magistrsko delo

Opis: Zagotovo si prav vsak otrok želi pohvale in naklonjenosti, predvsem svojih staršev, ne pa graje, šeškanja, klofut in nevsezadnje tudi močnejših udarcev, ki lahko na otroku pustijo trajne, tako fizične kot psihične posledice. Skozi magistrsko delo lahko ugotovimo, da so številne študije predvsem uglednih psihiatrov in psihologov dokazale, da šeškanje ni primerna oblika vzgajanja otrok, temveč obstajajo druge, otrokom prijaznejše oblike vzgoje. Razne organizacije, med katerimi je nadvse pomembna mednarodna organizacija Sveta Evrope, si preko svojih kampanj in raznih priporočil prizadevajo ter vzpodbujajo pozitivno starševstvo, ki temelji na največjih otrokovih koristih. V okviru pozitivnega starševstva se za namene vzgoje otroka telesno kaznovanje ne uporablja. V okviru magistrskega dela z naslovom »Spanking Law – primerjalnopravni pregled«, se najprej opredelimo do pojma šeškanje oziroma ena po riti otroka (ang. spanking). Sledi pregled pravne ureditve šeškanja otrok v Sloveniji in nekaterih drugih državah. V zadnjem delu magistrskega dela opredelimo mednarodno pravne vire, ki pomembneje urejajo omenjeno področje. V Sloveniji je osnovna usmeritev družinskega prava korist otroka, ki jo morajo upoštevati starši, javni organi in nosilci javnih pooblastil kot tudi druge osebe, vendar pa vse oblike telesnega kaznovanja otrok ne privedejo do pregona staršev. Zakon se namreč ne ukvarja s trivialnimi zadevami. Slovenija spada med države, ki je v svoji zakonodaji uzakonila prepoved vseh oblik telesnega kaznovanja, namen prepovedi pa ni kaznovanje staršev, temveč jim s pomočjo izobraževanja pomagati, da prenehajo uporabljati kaznovanje otrok. Za zakonsko ureditev prepovedi telesnega kaznovanja si prizadeva vedno več držav. V magistrskem delu primerjamo pravno ureditev Spanking Law na Švedskem, v Franciji, Kanadi, Hrvaškem, v Združenem Kraljestvu, na Danskem in v Kaliforniji.
Ključne besede: Milejše oblike telesnega kaznovanja otrok, zaščita otrok, pozitivno starševstvo, novela Zakona o preprečevanju nasilja v družini, Vseevropska pobuda Sveta Evrope proti telesnemu kaznovanju otrok.
Objavljeno: 28.05.2018; Ogledov: 531; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

9.
Istospolno starševstvo - razvojni, pedagoški in etični vidik
Karin Krivec, 2017, magistrsko delo

Opis: Homoseksualnost je v družbi že sama po sebi še vedno prežeta s stereotipi in predsodki, ki pri ljudeh vzbujajo strahove, čeprav se privrženci tega zelo trudijo, da bi te strahove v družbi odpravili. Dodaten problem pa se pojavi, ko si istospolni pari želijo imeti otroka. Pogosto pride do razkritja spolne usmerjenosti šele zaradi želje po otroku in vedno več parov se takrat tudi javno izpostavi, ob tem pa si želijo glede zasebnosti, zakonske zveze, reprodukcije in družine enakih pravic, kot jih imajo raznospolni pari. Družba ima na otroke iz istospolnih družin še posebej velik vpliv. In ker istospolne družine že obstajajo, je o njih treba govoriti. Vzgoja in izobraževanje se začneta že v vrtcu in osnovni šoli. Že tam bi morali otroke seznanjati s homoseksualnostjo, homoseksualnimi družinami in nasploh drugačnimi, pomembno pa lahko k razumevanju tega pripomorejo tudi starši, če želijo, da bi se njihovi otroci razvili v strpne in na drugačnost pripravljene ljudi. Naša družba je namreč še vedno odklonilna do vseh oblik drugačnosti, ne zgolj do homoseksualcev. Pojavljajo se vprašanja glede vzgoje otrok, med drugim ali so istospolni partnerji lahko primerni starši svojim biološkim oziroma nebiološkim otrokom. Številne raziskave so pokazale, da med otroki, ki odraščajo v istospolnih družinah, in tistimi, ki odraščajo v raznospolnih, ni statistično pomembne razlike v kognitivnem, emocionalnem, psihičnem in zdravstvenem razvoju, pri vključevanju v družbo, razvoju spolne identitete in vedenju. Vsak otrok si želi staršev, ki ga bodo imeli brezpogojno radi in mu bodo maksimalno predani, mu zagotavljali oporo in podporo, mu namenjali svoj čas in mu bodo za zgled. Tako ljubeče, prijetno in spodbudno družinsko okolje pa se lahko oblikuje tako v razno- kot tudi v istospolni družini in pri tem ni toliko pomembna oblika družine, temveč bolj dogajanje v njej.
Ključne besede: družina, istospolnost, starševstvo, vzgoja, morala
Objavljeno: 01.06.2017; Ogledov: 937; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

10.
''PAS'' - ODTUJITVENI SINDROM
Urša Kasnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Družina je skupnost ljudi, ki jih povezujejo medsebojna bližina, pozornost, skrb za drugega, sprejemanje in naklonjenost, hkrati pa je osnovna celica, v kateri se otrok ob vzgoji staršev razvije v samostojno odraslo osebo. Včasih se zaradi različnih razlogov vezi skrhajo in partnerska zveza kot posledica odmaknjenosti in nezaupanja razpade. Ker je ta proces povezan z ogromno čustvenosti, se pogosto zgodi, da se pozabi na svojo nalogo - nalogo starševstva. Otrok namreč živi v odvisnosti od staršev in četudi se starša ločita, za svoj zdrav duševni razvoj otrok potrebuje ljubečo vzgojo in redne stike z obema od staršev. Diplomsko delo je sestavljeno iz štirih delov, pri čemer prvi obsega pojem družine kot življenjske skupnosti staršev in otrok. Drugi del obsega pojem ločitve pojem ločitve oziroma razveze, razloge zaradi katerih pride do ločitve in kako se to odraža pri otrocih ter urejanje stikov med ločenimi starši in otroki. Tretji del obravnava ključni pojem - PAS sindrom ali sindrom odtujitve starševstva. V četrtem delu so predstavljena spoznanja, ki so rezultat diplomskega dela.
Ključne besede: družina, starševstvo, ločitev, razveza, varstvo otrok, urejanje stikov, odtujitveni sindrom.
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 2497; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (315,91 KB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici