Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Rojstvo oziroma diagnosticiranje otroka s posebnimi potrebami je za vsako partnersko zvezo svojevrsten izziv. Na eni strani lahko novonastala situacija fokus para preusmeri izključno na obravnavo in skrb za otroka ter povzroči prikrito ali odkrito krizo. Po drugi strani pa je lahko ravno partnerska zveza vir moči, iz katere izhajata in se napajata starša otroka. Namen magistrske naloge je bil pridobiti poglobljen vpogled v doživljanje lastne partnerske zveze staršev otrok s posebnimi potrebami. Za proučevanje raziskovanega problema je bila izvedena kvalitativna raziskava po metodologiji osnovane teorije. Značilnosti partnerske zveze smo ugotavljali s poglobljenim polstrukturiranim intervjujem, ki smo ga opravili na vzorcu šestih intervjuvancev. Z analizo transkriptov intervjujev smo doživljanja udeležencev kategorizirali v tri nadkategorije s pripadajočimi kategorijami in podkategorijami. Rezultati raziskave poudarjajo smiselnost krepitve partnerske zveze pred samo odločitvijo za osnovanje družine, saj se pari, ki so zadovoljni v lastni partnerski zvezi, bistveno bolje soočajo z izzivi življenja v skupnem gospodinjstvu ter s starševstvom otroka s posebnimi potrebami. Raziskava nadalje izpostavlja pomembnost pravočasnega dostopa do informacij o možnostih pomoči ter vzpostavitve učinkovitega sodelovanja različnih strokovnih služb. V sklepni fazi opozarja tudi na nujnost dostopa do psihoterapevtske pomoči v obliki individualnih, partnerskih in skupinskih terapij ter potrebo po iskanju načinov aktivacije pomoči celotne infrastrukture, ki obdaja par. Le tako se jima lahko omogoči razbremenitev ter možnost krepitve lastne partnerske zveze, odnosa z otrokom s posebnimi potrebami in socialnih vezi zunaj primarnega družinskega okolja.
Ključne besede: partnerska zveza, otroci s posebnimi potrebami, zadovoljstvo, doživljanje, starševstvo, intimnost
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,94 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo preučevali vpliv zgodnje obravnave na domu pri družinah otrok s posebnimi potrebami. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako vključitev izvajalca zgodnje obravnave vpliva na delovanje otroka, staršev, sorojencev in družinsko dinamiko. Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu. Izvedeni so bili polstrukturirani intervjuji s starši pred vpeljavo zgodnje obravnave in po njej ter intervju z izvajalko zgodnje obravnave. Zbrane podatke smo analizirali s tematsko analizo, pri čemer smo identificirali ključne spremembe v družinskem življenju po vključitvi strokovne pomoči. Rezultati raziskave kažejo, da je zgodnja obravnava na domu prispevala k izboljšanju otrokovega socialnega vedenja, prilagajanja na spremembe ter zmanjšanju vedenjskih izbruhov. Starši so pridobili večjo samozavest in kompetence pri vzgoji, poročali so o manj stresa in boljši organiziranosti družinskega življenja. Sorojenci so pokazali večjo vključenost, empatijo in občutek povezanosti. Ključne metode, ki so se izkazale za učinkovite, so bile uporaba vizualnih pripomočkov, jasna pravila, pozitivna okrepitev in senzorna regulacija. Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju vloge zgodnje obravnave v podpori družinam otrok s posebnimi potrebami ter ponuja smernice za izvajalce in oblikovalce politik na področju zgodnje intervencije. Kljub omejitvam, kot sta majhen vzorec družin in subjektivna narava podatkov, raziskava odpira možnosti za nadaljnje preučevanje dolgoročnih učinkov zgodnje obravnave ter izboljšanje podpore sorojencem in staršem.
Ključne besede: Zgodnja obravnava, otroci s posebnimi potrebami, družinska dinamika, starševstvo, razvojne motnje, socialna interakcija, podpora družinam.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (4,01 MB)

Opis: V magistrskem delu smo preučevali vpliv partnerskega odnosa na starševstvo. V sklopu teoretičnega dela smo se osredotočili na definicijo partnerskega odnosa ter na njegove faze razvoja. Preučili smo pojme ljubezen, intimnost in navezanost ter pomen komunikacije v partnerskem odnosu. V nadaljevanju smo se posvetili partnerskemu konfliktu, kako se le ta razrešuje in kakšna je vloga otrok v njem. Preučili smo oblikovanje starševske vloge ̶ materinstva in očetovstva ter sloge starševstva. Na koncu smo se posvetili še samemu vplivu partnerskega odnosa na starševstvo. Znotraj empiričnega dela smo s pomočjo anketnega vprašalnika preučili vpliv partnerskega odnosa na starševstvo. V raziskavi je sodelovalo 130 posameznikov iz Maribora in okolice, ki so bili v času odgovarjanja v partnerski zvezi ter so imeli vsaj enega otroka. Glede na ugotovitve raziskave lahko povzamemo, da zakonski stan doprinese v partnerstvo večji občutek ljubezni, psihične povezanosti in boljšo zmožnost komuniciranja, kar pripomore k uspešnejšemu razreševanju konfliktov. Partnerski konflikti se pojavijo predvsem zaradi pomanjkanja skupnega časa, prisotni pa so v večini partnerskih odnosov ter se po rojstvu otrok še povečajo.
Ključne besede: partnerski odnos, partnerski konflikt, otrok, starševska vloga, starševstvo
Objavljeno v DKUM: 05.06.2024; Ogledov: 167; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,38 MB)

Opis: V preteklosti je tradicionalna delitev vlog očeta in matere pomenila, da so se za uveljavljanje starševskega dopusta in pravic do prožnih oblik dela največkrat odločale matere otrok, v zadnjem času pa se spodbujata tudi aktivno sodelovanje obeh staršev pri vzgoji in predvsem »aktivno« očetovstvo. Največje ovire za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja zaposlenih staršev so nedvomno neugodni in nepredvidljivi delavniki, saj morajo pretežni del dneva starši preživeti v službi, posledično toliko manj časa preživijo z družino. Vedno hitrejši tempo življenja pa od staršev pogosto terja še večjo pripadnost službi, kot kdaj koli prej. Varstvo pravic zaposlenih staršev že dolgo ne predstavlja zgolj varstva pred odpovedjo in pravic do starševskega dopusta ter nadomestila, vedno bolj pomembne postajajo prožne oblike dela, ki za starše predstavljajo dobro alternativo pri usklajevanju poklicne poti ter družinskega življenja. Direktiva 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU na pravni parket Evropske unije prinaša dobro smerno izhodišče za oblikovanje osnovnih pravic zaposlenih staršev, hkrati pa je do posameznih vprašanj novodobne družbe in s tem povezanih vedno novih oblik družin, še vedno precej zadržana, posledično je končni uspeh direktive tako še vedno odvisen tudi od tega, kako posamezna pravna vprašanja ureja notranji pravni red države članice. Sam nabor pravic in ugodnosti za zaposlene starše, ki jih je direktiva 2019/1158 prinesla, pa v slovenski pravni red ne vnaša bistvenih nadgradenj, saj je bil standard urejanja pravic zaposlenih staršev že do sedaj na zelo visokem nivoju, prav tako pa je bogata tudi slovenska sodna praksa.
Ključne besede: pravo EU, delovno pravo, socialna varnost, delavci, Direktiva EU 2019/1158, starševstvo, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, prožna ureditev dela
Objavljeno v DKUM: 17.10.2023; Ogledov: 629; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,01 MB)

Opis: Z razvojem novih reproduktivnih tehnologij (NRT) se je izkazala potreba po ponovni konceptualizaciji oz. redefiniciji starševstva. Ena izmed NRT je tudi nadomestno materinstvo, ki parom po vsem svetu omogoča ustvarjanje osnovne celice družbe – družine. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšen odnos imajo nekatere starostne skupine Slovencev do nadomestnega materinstva in reproduktivnega turizma. Vidnejših raziskav na tem področju v Sloveniji ni bilo opravljenih. Magistrsko delo v teoretičnih izhodiščih vključuje konceptualizacijo starševstva s poudarkom na njegovih novih pojavnih oblikah. Analiziran je profil nadomestnih mater po svetu in kateri motivi obe strani surogatne pogodbe vodijo v ta »posel«. Koncept nadomestnega materinstva je predstavljen z različnih vidikov – psihološkega, družbenega, religioznega, pravnega in etičnega. Da bi raziskali odnos Slovencev do nadomestnega materinstva smo uporabili kvantitativno metodo spletnega anketiranja (N = 563). Anketo smo oblikovali po nemškem in poljskem vzorcu vprašalnika. Ugotovili smo, da pojem nadomestnega materinstva pozna večina anketiranih, na poznavanje pojma pa vpliva stopnja pridobljene izobrazbe. Slovenci bi v primeru legalizacije nadomestnega materinstva pri nas to v večini podprli. Anketirani so bolj naklonjeni gestacijskemu kot tradicionalnemu nadomestnemu materinstvu, moškim se zdi sprejemljivejša komercialna, ženskam pa nekomercialna, altruistična oblika nadomestnega materinstva. Ugotovili smo, da obstaja statistično značilna povezanost med sprejemljivostjo reproduktivnega turizma in starostjo. Najvišji odstotek anketirancev v vseh starostnih skupinah meni, da je reproduktivni turizem sprejemljiv. Glede na rezultate raziskave lahko sklepamo, da bi se ob zavedanju pravnih, etičnih, družbenih, religioznih in psiholoških omejitev, ta delež znižal.
Ključne besede: nadomestno materinstvo, NRT, surogacija, reproduktivni turizem, socialno starševstvo
Objavljeno v DKUM: 14.07.2023; Ogledov: 500; Prenosov: 213
Celotno besedilo (1,94 MB)