Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Dohodki posameznikov v Sloveniji so precej obremenjeni s prispevki za socialno varnost v primerjavi z nekaterimi drugimi državami. Pri čezmejnem opravljanju dela pa so posamezniki z vidika prispevkov za socialno varnost lahko v bistveno boljšem ali pa tudi bistveno slabšem položaju. Slovenska zakonodaja za napotene delavce na primer predpisuje izvzetje dela plače za delo v tujini iz osnove za obračun prispevkov za socialno varnost, v kolikor pa se posameznik vključi v socialno zavarovanje v tujini, je obremenitev delavca s prispevki za socialno varnost vsaj v večini evropskih držav nižja. Problem se pojavlja predvsem takrat, ko je posameznik predmet dvojnih prispevkov za socialno varnost (npr., ko je zaposlen in vključen v sistem socialnega zavarovanja v tujini, v Sloveniji pa je prostovoljno vključen v sistem obveznega zavarovanja, ter ko je zaposlen in vključen v sistem socialne varnosti v Sloveniji, medtem ko obstaja obveznost plačila prispevkov za socialno varnost tudi v drugi državi, kjer se delo (deloma) opravlja), kar bistveno zniža njegov neto dohodek. Na obremenitev posameznika dodatno vpliva davčna obravnava prispevkov za socialno varnost, ki se ne priznajo vedno za namene znižanja davčne osnove za odmero dohodnine posameznika. V zvezi s presojanjem ali plačani prispevki znižujejo davčno osnovo posameznika ali ne obstaja kar nekaj nejasnosti, kakor tudi v povezavi s postopki, povezanimi s poročanjem za namene prispevkov za socialno varnost, vključitvijo v zavarovanje, pridobivanjem konvencijskih potrdil itd. Izvajanje mednarodnih aktov s področja koordinacije sistemov socialne varnosti je tudi zaradi tega včasih oteženo, predvsem v primerih atipičnih oblik dela (podjemna pogodba, avtorska pogodba, začasno delo upokojencev itd.), čeprav se vprašanja odpirajo tudi pri čezmejnem opravljanju dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi. V zvezi z izvajanjem tozadevne slovenske zakonodaje kakor tudi veljavnih mednarodnih aktov (bilateralnih sporazumov itd.) bi bilo to področje smiselno bolj ustrezno urediti, postopke v zvezi z izvajanjem navedenih predpisov pa poenostaviti in zavezancem tako omogočiti lažje uveljavljanje njihovih pravic in izpolnjevanje njihovih obveznosti.
Ključne besede: prispevki za socialno varnost, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo, čezmejno opravljanje dela, napotitev, zaposlitev v več državah
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1966; Prenosov: 176
Celotno besedilo (2,37 MB)

Opis: Že od nekdaj večina ljudi živi v prepričanju, da so otroci naše največje bogastvo. Na to, da se nekdo odloči za otroka in družino, vpliva mnogo dejavnikov. V prvi vrsti so predvsem pomembne individualne želje vsakega posameznika in njegovega partnerja. Vsak posameznik ima različne predstave o življenju in o tem, kaj je v življenju resnično pomembno. Vendar sama želja po otroku ne zadostuje, rojstvo otroka namreč dodobra spremeni življenja staršev. Ne spremeni se le način življenja in prioritete staršev, povečajo se tudi stroški življenja. V sodobnem tempu življenja smo priča manjšanju rodnosti, na kar vpliva predvsem težki položaj mladih, ki se šolajo bistveno dlje, kasneje pa se soočajo s težkim iskanjem zaposlitve. V takšnih razmerah je prav gotovo celovit in delujoč sistem socialne varnosti, eden pomembnejših dejavnikov, ki naj prispeva k lažjemu oblikovanju in razvoju družine. V slovenskem pravnem redu je varstvo otroka in družine poudarjeno že v Ustavi republike Slovenije (v nadaljevanju URS). Na zakonski ravni pa je s področja socialne varnosti družine in otrok najpomembnejši Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), sprejet 3. aprila 2014. ZSDP-1 je razdeljen na dva dela, in sicer v prvem delu ureja pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo, v drugem delu pa ureja družinske prejemke. Pri starševskem varstvu gre za pravice, ki izhajajo iz socialnega zavarovanja, pri družinskih prejemkih pa ne gre za socialno zavarovanje, saj se zanje ne plačujejo prispevki. Gre za nekakšno obliko socialnih ugodnosti, ki skušajo omiliti finančno breme družin. Kljub visokemu standardu na področju varstva družine in otrok v Republiki Sloveniji pa smo predvsem v novejšem času priča vse večjemu omejevanju pravic iz tega področja in njihovemu podrejanju trenutnim gospodarskim razmeram. Z visokim standardom na področju socialne varnosti družine in otrok se srečamo tudi v sosednji Avstriji. Gre za državo z dolgoletno tradicijo na področju socialne varnosti, prvi zakoni s tega področja so bili namreč že sprejeti leta 1887. Temeljni zakon, ki ureja celoten socialni sistem v Avstriji, je Allgemeines Sozialversicherugsgesetz iz leta 1956. Starševsko varstvo oz. varstvo materinstva je urejeno v Mutterschutzgesetz-u iz leta 1979. V tem zakonu je urejena pravica do materinskega dopusta, pravica do materinskega nadomestila (Wochengeld) in druge pravice, ki pripadajo materam delavkam. Na področju družinskih prejemkov se srečamo z dvema zakonoma, ki urejata temeljna družinska prejemka v Avstriji. Prvi je Familienlastenausgleichgesetz, ki ureja otroški dodatek (Familienbeihilfe), ki je v Avstriji urejen kot univerzalni družinski prejemek. Drugi pomemben zakon s tega področja pa je Kinderbetreuungsgeldgesetz, ki ureja nadomestilo za nego otroka (Kinderbetreuungsgeld), ki je svojevrsten družinski prejemek. Stopnja socialne varnosti družine in otrok v Avstriji je na izjemno visoki ravni, kar se ne kaže le v višini finančnih transferjev s tega področja, ampak tudi v pregledni ureditvi, ki vsebuje mnogo možnosti in prilagajanja pravic, glede na življenjske prioritete konkretne družine.
Ključne besede: starševsko varstvo, družinski prejemki, otroški dodatek, nadomestilo, nadomestilo za nego otroka
Objavljeno v DKUM: 01.06.2015; Ogledov: 3129; Prenosov: 447
Celotno besedilo (1,05 MB)

Opis: Zaposleni starši in nosečnice se pri usklajevanju družinskih in delovnih obveznosti pogosto srečujejo s težavami. Naša zakonodaja je v slovenski pravni red vnesla številne norme mednarodnega delovnega prava na področju varstva posebnih kategorij delavcev, to je šibkejših, ki zaradi svojega položaja potrebujejo posebno delovnopravno varstvo. Tako varstvo je mogoče na različnih področjih in v različnih oblikah. Najpomembnejši zakon, ki pri nas ureja varstvo materinstva in starševstva na področju dela, je Zakon o delovnih razmerjih. Namen posebnih varstvenih določb delovnega prava je, da se delavcem in delavkam omogoči ustrezno usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti ter zagotovi ustrezno varstvo. Manj ugodno obravnavanje delavcev iz razloga nosečnosti in starševskega dopusta je prepovedano. Odpoved pogodbe o zaposlitvi ima lahko škodljive vplive na telesno in duševno stanje nosečnic, doječih mater ter delavcev, ki izrabljajo starševski dopust. Zaradi tega je za to skupino delavcev v prvem odstavku 115. člena zagotovljeno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi na temelju starševstva je urejeno v 115. členu Zakona o delovnih razmerjih in traja ves čas nosečnosti, ves čas dojenja ter celotno obdobje izrabe starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po vrnitvi nazaj na delo. V obdobju varstva je delodajalcu prepovedana vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcem in delavkam iz te varovane skupine ne glede na odpovedni razlog, delovno razmerje pa v tem času pa ne more prenehati, čeprav je bila odpoved dana že prej. Za veljavno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu-staršu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: podani morajo biti razlogi za izredno odpoved ali uveden mora biti postopek za prenehanje delodajalca. Hkrati z obstojem enega od zgornjih razlogov pa mora biti izpolnjen še naslednji pogoj: predhodno soglasje inšpektorja za delo.
Ključne besede: starševsko varstvo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, varovana kategorija, varstvo pred odpovedjo, nosečnica, doječa mati, starševski dopust, delovno pravo
Objavljeno v DKUM: 14.12.2011; Ogledov: 4417; Prenosov: 322
Celotno besedilo (780,20 KB)