SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv socialnega omrežja Facebook na šolsko uspešnost srednješolcev v Sloveniji
Tadeja Bratuša, 2012, diplomsko delo

Opis: Danes se učitelji vse bolj zavedajo, da vdor modernih tehnologij spreminja način podajanja znanj mladim. Vedno pogosteje vključujejo uporabo interaktivne table, različne video vsebine za popestritev in motivacijo mladih ter pri nas še ne tako razvite možnosti spletnega socialnega omrežja Facebook kot učnega orodja. Največjo pozornost smo namenili prav spletnemu socialnemu omrežju Facebook kot potencialnemu pripomočku za podajanje, razlaganje in utrjevanje šolskih vsebin. V teoretičnem delu smo obravnavali spletno socialno omrežje na splošno, njegov pomen, lastnosti in posebnosti, njegov vpliv na šolsko uspešnost dijakov, povezanost z njihovimi učitelji kot facebook prijatelji ter nadzor staršev nad uporabo le–teh. Na osnovi pridobljenih informacij in opravljene empirične raziskave smo prišli do pomembnih zaključkov, kjer mladi, kot pričakovano, spletno socialno omrežje Facebook zelo dobro poznajo in ga uporabljajo za druženje s prijatelji, za zabavo in vedno bolj tudi za obveščanje o šolskih obveznostih kot so testi, referati, govorilne ure učiteljev in drugo. Čeprav posvetijo Facebooku veliko prostega časa, ni bilo zaznati, da bi prekomerna uporaba Facebooka zmanjšala njihov učni uspeh. Prav tako učitelji niso facebook prijatelji z dijaki in obratno. Večjo participacijo smo pričakovali s strani staršev nad otroci pri nadzoru in pravilih uporabe spletnega socialnega omrežja Facebook. Konstruktivno vključitev Facebooka v šolsko okolje vidimo v večji ozaveščenosti in varnosti, tako s strani šole kot institucije, učiteljev in staršev, pri uporabi Facebooka ali v šolske namene ali pa za sprostitev mladih.
Ključne besede: spletno socialno omrežje Facebook, vpliv Facebooka, šolska uspešnost, učitelji, Facebook prijatelji, starševski nadzor.
Objavljeno: 27.03.2012; Ogledov: 2313; Prenosov: 298
.pdf Polno besedilo (1,13 MB)

2.
Starševski nadzor in prestopništvo najstnikov v urbanem okolju : doktorska disertacija
Eva Bertok, 2013, doktorska disertacija

Opis: Navkljub družbenemu problemu, ki ga mladoletniško prestopništvo predstavlja, je to področje še vedno precejšnja neznanka. Poudarjanju vloge staršev pri vzgoji otroka smo bili priča v zgodnjem kriminološkem raziskovanju sredi dvajsetega stoletja, v sodobni literaturi pa prevladuje poudarjanje elementov kriminogenosti okolja in predvsem kriminogenosti vrstnikov, s katerimi se mladostnik druži. V doktorski disertaciji so predstavljeni rezultati raziskave SPMAD (Study of Parental Monitoring and Adolescent Delinquency ali raziskava o starševskem nadzorovanju/spremljanju in prestopništvu adolescentov), ki je ponovitev raziskave PADS+ (Peterborough Adolescent Delinquency Study ali raziskava o delinkventnosti adolescentov v mestu Peterborough). S to raziskavo smo želeli tako s kvantitativnimi kot tudi s kvalitativnimi raziskovalnimi metodami preveriti, ali obstaja povezava med starševskim nadzorovanjem/spremljanjem in izvajanjem delinkventnih dejanj pri mladostnikih. V letu 2011 je bilo v trinajstih osnovnih šolah ter devetih srednjih šolah v Ljubljani izvedeno anketiranje in intervjuvanje; skupaj je bilo zbranih 818 anket in intervjujev, 409 v šestih razredih osnovne šole, 409 v prvih letnikih srednje šole. Rezultati raziskave kažejo, da je prestopniška dejanja najbolje napovedovalo pogosto uporabljeno mersko orodje, v starejši literaturi poimenovano »starševski nadzor«, kasneje pa preimenovano v »starševsko védenje«, saj meri, koliko starši vedo o mladostnikovem početju. Ta sklop vprašalnika je imel vpliv na večino regresijskih modelov tako v osnovnošolski (pojasnil četrtino variance odvisne spremenljivke pitja alkohola do opitosti v življenju) kot v srednješolski populaciji (pri modelih tatvin v trgovini in uživanja amfetaminov je faktor pojasnil skoraj petino pojasnjene variance odvisne spremenljivke). Drugi najbolj bistven dejavnik, preživljanje nenadzorovanega prostega časa z vrstniki, je pri osnovnošolcih imel največji vpliv pri uničevanju tuje lastnine, medtem ko je v srednješolskem vzorcu najbolj vplival na pitje alkohola do opitosti, pri aretacijah, pretepanju, kajenju, uživanju drog/marihuane pa je imel manjši vpliv. Discipliniranje je bilo po pomembnosti tretji sklop vprašalnika, ki je uspel pojasniti varianco odvisnih spremenljivk; ta sklop je bil v osnovnošolskem vprašalniku opredeljen kot fizično kaznovanje, medtem ko je bil v srednješolskem opredeljen bolj kot starševsko uveljavljanje posledic ob neželenem obnašanju mladostnika. V skladu s podobnimi tujimi raziskavami je discipliniranje statistično značilno vplivalo zgolj na srednješolskem vzorcu (se pravi ob odsotnosti vprašanj o fizičnem kaznovanju) pri tatvinah, netenju ognja, izsiljevanju za denar in uživanju amfetaminov. Pri sklopih navezanosti na družino in podpore družine ni bilo opaženega bistvenega vpliva na prestopništvo. V Sloveniji raziskava o različnih metodah nadzorovanja staršev in vpliva vzgoje na prestopništvo mladostnikov še ni bila narejena; raziskava predstavlja tudi prvi primer uporabe metodologije PADS+ v slovenskem prostoru. Ugotovitve prispevajo k obogatitvi kriminološkega znanja v Sloveniji, prav tako pa so aplikativne v praksi, pri vzgoji, delu z mladostniki, kot tudi pri obravnavanju mladostnikov.
Ključne besede: prestopništvo, mladoletni prestopniki, starši, nadzor, starševski nadzor, doktorske disertacije
Objavljeno: 11.12.2013; Ogledov: 1238; Prenosov: 155
.pdf Polno besedilo (2,40 MB)

3.
POVEZANOST ODNOSA S STARŠI IN POJAVA NARCISIZMA
Estelle Polič, 2015, magistrsko delo

Opis: Ob pregledu znanstvene literature najdemo več perspektiv narcisizma. Spekter se giblje od razvojno analitskih, kliničnih, antropoloških do socialno psiholoških vidikov. Iz kliničnih primerov ugotavljamo večjo razširjenost narcistične osebnostne motnje. Danes se vedno več govori o narcistični družbi, ki se ukvarja z neklinično populacijo in narcisizmom kot družbenim pojavom. Pretekle raziskave med drugim izpostavljajo vpliv starševstva na pojav in razvoj narcisizma. Naša raziskava je bila izvedena s kombinacijo deskriptivne metode in kavzalne neeksperimentalne metode. Uporabili smo slovensko različico vprašalnika narcisizma NPI (vprašalnik narcisizma) in vprašalnik AFP (lestvica družinskega odnosa za adolescente). Vprašalnik je bil apliciran spletno, v raziskavo pa je bilo vključenih 211 udeležencev. Raziskovalno smo postavili tri hipoteze. Prva hipoteza predpostavlja, da permisivni slog starševstva pozitivno korelira z narcisizmom. Druga hipoteza predpostavlja, da preveč zaščitniški odnos staršev pozitivno korelira z narcisizmom. Tretja hipoteza pa predpostavlja, da bodo narcistične poteze bolj izražene pri družinah z višjim ekonomskim statusom. Na našem vzorcu sta bili bližina in nadzor pozitivno povezani. Pokazala se je statistično značilna povezava med bližino matere in narcisizmom. Povezava med nadzorom in narcisizmom pa na našem vzorcu ni statistično pomembna. Prvi dve hipotezi delno sprejmemo. Pri socialno-ekonomskem statusu družine pa ne prihaja do statistično pomembnih razlik v izraženosti narcisizma, tako da tretje hipoteze ne moremo sprejeti.
Ključne besede: narcisizem, starševska podpora, starševski nadzor, permisivni stil vzgajanja.
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 327; Prenosov: 149
.pdf Polno besedilo (924,26 KB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici