| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi staršem
Karmen Durič, 2011, diplomsko delo

Opis: Zaposleni starši in nosečnice se pri usklajevanju družinskih in delovnih obveznosti pogosto srečujejo s težavami. Naša zakonodaja je v slovenski pravni red vnesla številne norme mednarodnega delovnega prava na področju varstva posebnih kategorij delavcev, to je šibkejših, ki zaradi svojega položaja potrebujejo posebno delovnopravno varstvo. Tako varstvo je mogoče na različnih področjih in v različnih oblikah. Najpomembnejši zakon, ki pri nas ureja varstvo materinstva in starševstva na področju dela, je Zakon o delovnih razmerjih. Namen posebnih varstvenih določb delovnega prava je, da se delavcem in delavkam omogoči ustrezno usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti ter zagotovi ustrezno varstvo. Manj ugodno obravnavanje delavcev iz razloga nosečnosti in starševskega dopusta je prepovedano. Odpoved pogodbe o zaposlitvi ima lahko škodljive vplive na telesno in duševno stanje nosečnic, doječih mater ter delavcev, ki izrabljajo starševski dopust. Zaradi tega je za to skupino delavcev v prvem odstavku 115. člena zagotovljeno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi na temelju starševstva je urejeno v 115. členu Zakona o delovnih razmerjih in traja ves čas nosečnosti, ves čas dojenja ter celotno obdobje izrabe starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po vrnitvi nazaj na delo. V obdobju varstva je delodajalcu prepovedana vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcem in delavkam iz te varovane skupine ne glede na odpovedni razlog, delovno razmerje pa v tem času pa ne more prenehati, čeprav je bila odpoved dana že prej. Za veljavno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu-staršu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: podani morajo biti razlogi za izredno odpoved ali uveden mora biti postopek za prenehanje delodajalca. Hkrati z obstojem enega od zgornjih razlogov pa mora biti izpolnjen še naslednji pogoj: predhodno soglasje inšpektorja za delo.
Ključne besede: starševsko varstvo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, varovana kategorija, varstvo pred odpovedjo, nosečnica, doječa mati, starševski dopust, delovno pravo
Objavljeno: 14.12.2011; Ogledov: 3056; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (780,20 KB)

2.
PRAVICE DELAVCEV PRI USKLAJEVANJU DELOVNEGA IN DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA
Nina Naglav, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena mednarodnopravna ureditev pravic delavcev pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja, nato pa še notranja (slovenska) pravna ureditev tega področja (vključno s slovensko sodno prakso in sodno prakso Sodišča Evropske Unije). V diplomskem delu so izpostavljene teme (vloga države in delodajalcev pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja, fleksibilne oblike zaposlitve, delovni čas ter otroško varstvo), ki so pomembne za razumevanje področja usklajevanja delovnega in družinskega življenja v našem prostoru. V diplomskem delu je predstavljena tudi švedska pravna ureditev na področju usklajevanja delovnega in družinskega življenja. Opravljena je primerjava s slovensko pravno ureditvijo.
Ključne besede: delovno pravo, enako obravnavanje, prepoved diskriminacije, nosečnost, starševstvo, delovni čas, fleksibilne oblike zaposlitve, starševski dopust, otroško varstvo
Objavljeno: 21.03.2012; Ogledov: 1868; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (418,44 KB)

3.
Vloga očeta v luči predloga Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
Martina Ščernjavič, 2015, magistrsko delo

Opis: V zadnjih nekaj desetletjih smo v razvitih zahodnih družbah priča številnim spremembam v družini. Ena izmed njih je tudi vedno pogostejše vključevanje očetov v družinsko življenje (v skrb za otroka/otroke ter opravljanje družinskih/domačih/gospodinjskih opravil). Svoj delež k vključevanju očetov v družinsko življenje pa pogosto prispevajo tudi države z uvedbo različnih oblik starševskih dopustov, ki jih lahko koristijo samo ali tudi očetje. V empiričnem delu magistrske naloge smo se zato ukvarjali z vključevanjem očetov v družinsko življenje (v skrb za otroka/otroke in opravljanje družinskih/domačih/gospodinjskih opravil) ter preverjali, ali bi sprejetje neprenosljivega dela starševskega dopusta za očete prispevalo k večjemu koriščenju starševskega dopusta s strani le-teh, s tem pa tudi k večjemu vključevanju očetov v družinsko življenje (v skrb za otroka/otroke in opravljanje družinskih/domačih/gospodinjskih opravil). Za potrebe empiričnega dela magistrske naloge smo oblikovali anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 230 slovenskih očetov in mater. Dobljene podatke smo analizirali s pomočjo programa SPSS, tako dobljeni rezultati pa so pokazali, da očetje svoja mišljenja, stališča in prepričanja udejanjajo tudi v praksi ter da bi sprejetje neprenosljivega dela starševskega dopusta za očete prispevalo k večjemu koriščenju starševskega dopusta s strani očetov.
Ključne besede: očetovski dopust, starševski dopust, neprenosljivi del starševskega dopusta, predlog Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
Objavljeno: 08.12.2015; Ogledov: 469; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

4.
PRAVICA DO STARŠEVSKEGA DOPUSTA V PRAVU EU
Simona Češnjevar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava ureditev starševskega dopusta v pravu EU. Starševski dopust ponuja čas odsotnosti z dela za matere in očete, da lahko skrbijo za svoje otroke določeno časovno obdobje. Hkrati pa je eden najpomembnejših ukrepov za lažje usklajevanje dela in družine. S tem je povezano tudi vprašanje zagotavljanja enakih možnosti in enakega obravnavanja žensk in moških tako v poklicnem kot zasebnem življenju. Na ravni EU pravico do starševskega dopusta ureja Direktiva 2010/18/EU o starševskem dopustu, ki je razveljavila Direktivo Sveta 96/34/ES o okvirnem sporazumu o starševskem dopustu in Direktiva 2006/54/ES o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu. Zakonodaja EU določa le minimalne standarde glede starševskega dopusta, nato pa je na državah članicah in socialnih partnerjih, da to uredijo v nacionalnih pravnih redih. Zaradi tega prihaja tudi do razlik med državami članicami EU v ureditvi dopusta, poimenovanju, upravičenosti do dopusta in plačilu. V diplomski nalogi je podrobneje predstavljena in analizirana novejša sodba Sodišča EU v zadevi Maistrellis z dne 16. 7. 2015. To je zelo pomembna zadeva, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola, in poudarja pomen pravice očeta do starševskega dopusta, ter njegovo vse večjo vlogo pri opravljanju starševske funkcije. V diplomski nalogi ugotavljam, da je Sodišče EU zaradi nezadostne jasnosti pogodbenih določil razvilo pomembno sodno prakso s področja starševskega dopusta. V prihodnosti EU bo v okviru zakonodaje potrebno nadaljnje urejanje starševskega dopusta in z njim povezanih pravic, zlasti razširitev očetovskih pravic.
Ključne besede: materinski dopust, očetovski dopust, starševski dopust, Sodišče EU, Direktiva 2010/18/EU, Direktiva 2006/54/ES, usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, Zadeva Maistrellis
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 820; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici