1. Vloga staršev pri razvijanju odnosa do medijev v obdobju zgodnjega mladostništva : magistrsko deloAnja Ajlec, 2025, magistrsko delo Opis: Digitalni mediji so postali nepogrešljiv del sodobnega življenja, ki s svojo vsestranskostjo odpirajo ogromno možnosti za povezovanje in ustvarjanje, hkrati pa prinašajo tudi izzive in negativne vplive. Kljub omejitvam so mladostniki, stari med 11 in 13 let, pogosti uporabniki socialnih omrežij. Starševski vpliv je ključen tudi na prehodu iz otroštva v najstništvo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšno vlogo imajo starši pri otrokovi rabi interneta in socialnih omrežij. V raziskavi je sodelovalo 100 naključno izbranih staršev otrok, starih med 11 in 13 let. Ugotovili smo, da je aktivna mediacija najpogostejša strategija starševske mediacije ter da digitalno aktivnejši starši svoje otroke pogosteje vključujejo v svojo spletno prisotnost. Na podlagi rezultatov naše raziskave ugotavljamo, da starši negativne vplive uporabe interneta zaznavajo v omejenem obsegu oziroma jim ne pripisujejo tolikšnega pomena. Ugotovili smo, da starost in izobrazba nimata statistično značilnega vpliva na odločitve staršev glede otrokove uporabe digitalne tehnologije. Rezultati so pomembni za prakso, saj kažejo na potrebo po dodatnem izobraževanju staršev o kritični rabi tehnologije in o tem, kako lahko z vzpostavljanjem zdravih digitalnih navad prispevajo k otrokovemu varnemu in odgovornemu odnosu do interneta. Zaključujemo, da starši z vzgledom, pogovorom in doslednim postavljanjem meja ustvarjajo osnovo za pozitiven vpliv digitalnih medijev na otrokov razvoj.
Ključne besede: starševstvo, mladostniki, varna uporaba interneta, starševska mediacija, zasvojenost, smernice
Objavljeno v DKUM: 03.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
 Celotno besedilo (2,15 MB) |
2. Vloga staršev pri uporabi mobilnega telefona pri osnovnošolcihBarbara Sečkar, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del ter se osredotoča na preučevanje vloge staršev pri uporabi mobilnih telefonov pri osnovnošolskih otrocih. Za namen raziskovanja smo pripravili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 194 staršev otrok, ki obiskujejo zadnjo triado. Izsledki raziskave kažejo, da je večina otrok prejela svoj prvi mobilni telefon med 9. in 12. letom starosti in da so pomembnejši razlogi za sprejem odločitve o nakupu praktične narave. Večina staršev meni, da uporaba mobilnih telefonov ne vpliva bistveno na njihove otroke, če že, pa vidijo v njih negativni vpliv. Kljub temu da večina staršev svojim otrokom omejuje količino časa, ki ga lahko preživijo na mobilnih telefonih, jih kar precej tega še vedno ne počne. Ob omejevalni starševski mediaciji je med starši pogosta tudi aktivna mediacija, medtem ko sta nadzor in tehnično posredovanje manj priljubljeni. Starši na svojih mobilnih telefonih preživijo več kot dve uri na dan. Glede na to, da večina staršev ne uporablja telefona v okoliščinah, v katerih prepovedujejo uporabo svojim otrokom, lahko zaključimo, da se trudijo, da bi svojim otrokom predstavljali dober vzor.
Ključne besede: uporaba mobilnih telefonov, vloga staršev, starši kot vzor, starševska mediacija, osnovnošolci
Objavljeno v DKUM: 07.10.2021; Ogledov: 976; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1,10 MB) |
3. Dejavniki starševske mediacije otrokove uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT)Živa Vidic, 2021, magistrsko delo Opis: Starševska mediacija pomeni uporabo strategij z namenom zmanjševanja negativnih in optimiziranja pozitivnih vplivov informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) za otroka. V raziskavi smo se osredotočili na tiste, ki so v literaturi najpogosteje omenjene, tj. aktivna mediacija, aktivna mediacija internetne varnosti, monitoring, restriktivna mediacija in tehnična restrikcija. Zanimalo nas je, kako se povezujejo s starostjo otrok, z velikostjo družine in značilnostmi staršev, tj. s starostjo ter z izobrazbo, IKT samoučinkovitostjo, s stališči do interneta in skrbmi glede otrokove uporabe IKT-ja. Vključili smo tudi spremenljivke količine uporabe IKT-ja za starša in otroka. Spletni vprašalnik je ustrezno izpolnilo 511 staršev osnovnošolskih otrok 1.–9. razreda. Po analizi oblike odnosa med posameznim tipom mediacije in starostjo otroka smo poleg korelacijskih analiz izvedli tudi hierarhične analize za posamezen tip mediacije ter obenem ločeno za mlajše (1.–5. r.) in starejše (6.–9. r.) otroke. Izkazalo se je, da se otrokova starost z aktivno in restriktivno mediacijo povezuje negativno ter linearno, ostale strategije so s to spremenljivko nakazovale kurvilinearen odnos. Ugotovili smo, da se vsak izmed izbranih dejavnikov statistično značilno povezuje z vsaj enim tipom mediacije. Starost in izobrazba starša sta največji delež variance pojasnili pri monitoringu starejših otrok, število otrok v družini pri aktivni mediaciji mlajših otrok, vključitev spremenljivk odnosa staršev do IKT pri aktivni mediaciji internetne varnosti, spremenljivke količine uporabe IKT pa pri restriktivni mediaciji mlajših otrok.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), starševska mediacija, IKT samoučinkovitost, stališča do interneta
Objavljeno v DKUM: 27.07.2021; Ogledov: 1037; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,57 MB) |
4. VLOGA IN POMEN MEDIATORJA V POSTOPKU MEDNARODNE UGRABITVE OTROKSamanta Abram, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti problematiko mednarodne ugrabitve otrok in opisati delo in pomen mediatorja Evropskega parlamenta v primeru mednarodne ugrabitve otroka.
Na začetku je predstavljenih nekaj bistvenih pojmov s področja mednarodnih ugrabitev, in sicer pojem otroka, starševske odgovornosti (predvsem, kako je s starševsko odgovornostjo, ko pride do razveze zakonske zveze ali življenjske skupnosti), pojem ugrabitve ter mednarodne ugrabitve.
V nadaljevanju je predstavljena pomembna zakonodaja oziroma pravni akti, ki zadevajo področje mednarodnih ugrabitev. Tu sta izrednega pomena Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok in Uredba Bruselj II bis, ki najobsežneje pokrivata področje te problematike, nekaj besed pa sem namenila tudi Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah.
V zadnjem poglavju je podrobneje predstavljena mediacija kot alternativni način reševanja sporov, načela mediacije in njen potek. Predstavljeno je tudi delo mediatorja Evropskega parlamenta v primerih mednarodne ugrabitve otrok ter razlogi za zavrnitev vrnitve otroka.
Ključne besede: otrok, mednarodna ugrabitev, starševska odgovornost, mediacija, mediator Evropskega parlamenta, otrokova korist.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 1944; Prenosov: 128
Celotno besedilo (545,68 KB) |
5. VLOGA STARŠEVSKE MEDIACIJE PRI VPLIVU TELEVIZIJE NA OTROKETadeja Helbl Vela, 2016, diplomsko delo Opis: Majhni otroci vse več časa preživijo ob dvodimenzionalni televizijski realnosti. Obdobje od 0 do 6 let je najpomembnejše obdobje, saj se takrat izoblikuje možganska arhitektura ter se ustvarijo temelji za nadaljnji kognitivni, emocionalni in socialni razvoj. Predmet diplome je vloga, ki jo ima starševska mediacija pri usmerjanju vpliva televizije na te temelje. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivne in komparativne metode pri študiju domače in tuje literature. V empiričnem delu pa smo opravili anketo in intervju z namenom osvetlitve tematike v slovenskem prostoru. Ugotovili smo, da lahko starševska mediacija predstavlja učinkovito orodje pri usmerjanju vplivov televizijskega medija.
Ključne besede: starševska mediacija, televizija, vpliv, otroci, starši
Objavljeno v DKUM: 09.09.2016; Ogledov: 1413; Prenosov: 167
Celotno besedilo (2,20 MB) |
