SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIKI PREDŠOLSKEGA OTROKA V SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNI KNJIŽNICI
Darja Kolar, 2009, diplomsko delo

Opis: Avtorica v svojem diplomskem delu z naslovom Nekateri sociološki vidiki predšolskega otroka v splošnoizobraževalni knjižnici predstavlja nekatere sociološke vidike doživljanja predšolskega otroka po prvih obiskih splošnoizobraževalne knjižnice, v koliki meri vplivajo obiski na predšolskega otroka in na njegovo družino ter ali vzgojitelji načrtujejo skupne obiske splošnoizobraževalne knjižnice, kako pogosto jih načrtujejo, katere sociološke vidike opažajo pri otrocih po obisku splošnoizobraževalne knjižnice ter v koliki meri postanejo rutinska navada za družino predšolskega otroka. Za zbiranje podatkov je avtorica uporabila 100 anketnih vprašalnikov za vzgojitelje in starše predšolskih otrok. Petdeset anketnih vprašalnikov je bilo razdeljenih med vzgojitelje, petdeset pa med starše predšolskih otrok. V teoretičnem delu so predstavljeni obiski vrtca in družine v splošnoizobraževalni knjižnici, vrste družin v postmoderni slovenski družbi, vloga knjižnice pri vzgajanju kulturnega kapitala predšolskega otroka ter vpliv vzgojiteljice in njenega dela na predšolskega otroka. Predstavljen je pomen ponudbe knjižnice in pomen ter vpliv branja za predšolskega otroka. Predstavljeno je življenje predšolskega otroka s knjigo, medkulturnost in predšolski otrok ter odrasli kot otrokov vzor. V empiričnem delu na osnovi obdelave odgovorov ter interpretacij avtorica dokazuje pozitiven vpliv nekaterih socioloških vidikov doživljanja predšolskega otroka po prvih obiskih splošnoizobraževalne knjižnice bodisi v spremstvu vzgojiteljic ali staršev. Pri obdelavi podatkov rezultati kažejo, da so vzgojiteljice in starši mnenja, da je za predšolskega otroka zgodnji obisk splošnoizobraževalne knjižnice pomemben dejavnik pojava nekaterih socioloških vidikov. Ugotovitve kažejo, da redni obiski knjižnice niso zgolj potreba posameznika v danem trenutku, temveč rutinska navada družine. Dobljeni rezultati pa kažejo, da so redni obiski splošnoizobraževalne knjižnice pri otroku izboljšali komunikacijo z okolico in vrstniki, intenzivnost vključevanja v družbo z vrstniki in okolico, strpnost do drugačnosti, otroku se bolje razvija občutek do tuje lastnine, izboljša komunikacijo, se pogosteje vključuje v odprte razgovore z odraslimi in otroki ter pogosteje izraža svoja mnenja.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, sociološki vidiki, družina, splošnoizobraževalna knjižnica, vzgojitelj, starš.
Objavljeno: 11.06.2009; Ogledov: 2909; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

2.
ODNOS UČENCEV RAZREDNE STOPNJE, NJIHOVIH STARŠEV IN UČITELJEV DO MATEMATIKE
Maja Novak, 2011, diplomsko delo

Opis: Matematika je beseda, ki že sama po sebi pri marsikom vzbuja neprijetne občutke. Nekateri menijo, da je pomembna veda za življenje, da jo potrebujemo v vsakdanjiku, drugim pa predstavlja polno nerazumljivih pojmov, enačb, izrekov in definicij. V diplomskem delu želimo predstaviti dosedanja znanstvena spoznanja o odnosu učencev do matematike, zanimalo nas je tudi, kakšen odnos imajo do nje starši učencev in učitelji. V teoretičnem delu diplomskega dela želimo predstaviti do sedaj izvedene raziskave in druga dela, ki se tičejo povezave odnosa do matematike med tremi ključnimi subjekti, in sicer učenci, starši in učitelji. Na kratko bomo opisali pouk matematike v prvih dveh triletjih, učni načrt in njegove cilje. Poseben razdelek diplomskega dela je namenjen dognanjem o odnosih in prepričanjih do matematike, kar predstavlja izhodišče za empirični del. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena na osnovnih šolah v mariborskem okolišu. Vzorec zajema učence razredne stopnje, natančno 3. in 5. razrede, njihove starše in učitelje. Zajetih je bilo šest osnovnih šol, osem vzorcev iz 5. razredov in sedem vzorcev iz 3. razredov, kar pomeni 15 učiteljev, 223 učencev in prav toliko staršev. Podatke smo zbrali z anketnih vprašalnikom, ki zajema vprašanja, vezana na odnos učencev do matematike. Rezultati so pokazali, da se učenci, ko razmišljajo o matematiki, večinoma počutijo sproščeno, prav tako so sproščeni njihovi starši in učitelji. Učenci razredne stopnje imajo dokaj pozitiven odnos do matematike, saj so se pogosteje strinjali s trditvami, ki so bile navedene. Dekleta imajo bistveno večjo anksioznost do matematike kot fantje. Prav tako so bolj samokritična, matematika se jih zdi manj pomembna kot fantom. Ugotovili smo tudi, da se učenci tretjega razreda matematiko učijo raje, zdi se jim bolj zanimiva kot učencem petega razreda. Rezultati so prav tako pokazali, da so starši povečini mnenja, da ima njihov otrok rad matematiko, večina jih je prepričanih, da se jo radi učijo in da jim ne dela problemov. Skratka, odnos do matematike je s strani staršev dokaj pozitiven. Prav tako je tudi z učitelji, prepričani so, da v vsakdanjem življenju vsakdo potrebuje matematiko, saj nas le-ta uči vztrajnosti in doslednosti. Strinjajo se s trditvijo, da učenci potrebujejo veliko vaje in da je matematika lahko zabavna.
Ključne besede: pouk matematike, razredna stopnja, odnos, učitelj, starš
Objavljeno: 26.09.2011; Ogledov: 2336; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

3.
KAZNIVO DEJANJE KRŠITVE DRUŽINSKIH OBVEZNOSTI
Jernej Španinger, 2012, diplomsko delo

Opis: Kaznivo dejanje kršitve družinskih obveznosti in kaznivo dejanje nasilja v družini sta pereča pojava naše družbe, ki glede na aktualno gibanje življenja naraščata ali ostajata v istem obsegu, vsekakor pa ne stagnirata. V sodobni družbi je vedno manj zakonskih zvez, vedno več partnerjev živi v zunajzakonskih skupnosti, vedno bolj množičen pa postaja tudi pojav istospolnih partnerskih zvez. Kljub temu, da je zakonskih zvez za več kot 10 odstotkov manj kot pred petdesetimi leti, je za 100 odstotkov več ločitev, glede na število ločitev pred petdesetimi leti. Vse navedeno pripomore h kaznivim dejanjem kršitve družinskih obveznosti, kajti če ne bi bilo ločitev in razvez, tudi ne bi bilo kaznivega dejanja neplačevanja preživnine, saj ta institut ne bi bil potreben, kadar bi vsi člani družine živeli skupaj pod eno streho in spoštovali medsebojne pravice ter obveznosti. K temu kaznivemu dejanju pripomore tudi vedno več zunajzakonskih skupnosti, ki niso registrirane pri nobenem pristojnem organu in tako predvsem ob njenem razpadu ostanejo otroci nezavarovani, v kolikor sami oziroma starš pri katerem so, ne sproži postopka za preživljanje otroka, tudi s strani drugega starša. Družinske obveznosti se kršijo tudi z zanemarjanjem družinskih članov, ki sami ne morejo skrbeti zase, če se jih pusti v težkem položaju iz katerega se sami ne morejo izkopati. Najhuje pa je, ko se s kaznivim dejanjem zanemarjanja otroka in surovega ravnanja kršijo otrokove pravice in svoboščine. Do tega kaznivega dejanja prihaja predvsem takrat, ko starši ali druga odrasla oseba, ki ima pravice in dolžnosti do otroka, le-tega zanemari ter hudo krši svoje obveznosti, še posebej če to stori z dejanjem, ki je škodljivo za otrokov nadaljnji razvoj ali z njim surovo ravna ali ga trpinči. Kaznivo dejanje pomeni tudi nasilno ravnanje v družini, ki je novo kaznivo dejanje in tako izločeno iz kaznivega dejanja nasilništva. Tukaj gre predvsem za pretepanje družinskih članov, omejevanje svobode, siljenje k delu, spravljanje v manjvreden položaj, zaničevanje in tudi spolno nasilje je prisotno v družinskem življenju. Ljubezen, spoštovanje, enakost, sreča so najpomembnejše vrline družinskega življenja. Ker k temu stremim in ker si želim, da v družinah ne bi bilo trpljenja, nasilja, trpinčenja, zanemarjanja, poniževanja, ampak da bi prišle na dan prej naštete vrline, sem se tudi odločil, da to problematiko raziščem v svojem diplomskem delu. V anketi sem poskušal ugotoviti, katere so najbolj pogoste oblike kaznivih dejanj zoper družinske člane, poskušal sem poiskati pomanjkljivosti v sistemu družinskega in kazenskega prava, ki se tičejo obravnavane tematike, ter opozoriti nanje in nenazadnje sem predlagal tudi določene izboljšave, ki bi, po mojem mnenju, lahko zagotovile lepši jutri družinskega življenja. Morda s tem diplomskim delom odprem oči kakšni žrtvi, da spozna kaj so njene pravice in kje jo zakon varuje, morda kakšen predlog uporabi celo zakonodajalec, če pa mi s svojim diplomskim delom uspe opozoriti na anomalije, ki se dogajajo v družinskem okolju in se zaradi tega začne govoriti o problematiki, ki je v sodobnem življenju tabu tema ter se posledično začnejo stvari obračati na bolje, je namen mojega diplomskega dela dosežen.
Ključne besede: Kaznivo dejanje kršitve družinskih obveznosti, kaznivo dejanje zanemarjanja otroka in surovo ravnanje, kaznivo dejanje neplačevanja preživnine, kaznivo dejanje nasilja v družini, zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, ločitev, partner, starš, otrok
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1810; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (478,68 KB)

4.
OCENA STARŠEV IN UČITELJEV OZ. VZGOJITELJEV V 1. RAZREDU OŠ O KOMPETENTNOSTI ZA STARŠEVSKO VLOGO
Ana Belšak, 2016, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo se osredotočili na obravnavo družine in šole ter njihovega medsebojnega sodelovanja. Posebno pozornost smo namenili opredelitvi družine in kompetencam, ki jih otroci skozi vzgojo pridobijo. Zanimalo nas je, kakšno vlogo opravlja družina ter kakšni tipi družine obstajajo. Pozornost je bila usmerjena tudi na kompetentnega otroka in starša. V nadaljevanju smo opredelili kompetence šole in učiteljev, saj so pomembni vidik vzgoje otrok tudi učitelji. Opredelili smo tudi sodelovanje šole s starši. Predstavili smo učiteljevo in vzgojiteljevo vlogo. Posebno pozornost pa smo namenili kompetentnosti učiteljev in vzgojiteljev s starši otrok, ki pridejo v šolo. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave na temo ocena staršev in učiteljev oz. vzgojiteljev v 1. razredu OŠ o kompetentnosti za starševsko vlogo. Zanimalo nas je, ali so višje izobraženi starši sebe ocenili kot kompetentnejše pri vzgoji otrok, kot nižje izobraženi starši, ali so zaposleni starši sebe ocenili kot kompetentnejše v primerjavi z nezaposlenimi starši, ali se matere čutijo kompetentnejše za starševsko vlogo kot očetje, ali bo ocena o kompetentnosti staršev za starševsko vlogo višja pri prvorojencu kot pri drugorojencu in naprej in ali sta vzgojiteljeva ocena in samoocena staršev za starševsko vlogo podobni. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik. Podatke katere smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika smo obdelali z računalniškim programom SPSS(Statistical Package for the Social Sciences) in jih tudi tabelarično prikazali.
Ključne besede: družina, pomen družine za vzgojo otroka, kompetenten otrok, kompetenten starš, sodelovanje staršev z učitelji, ocena kompetentnosti
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 351; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

5.
Otrokova navezanost na živali
Nina Grobovšek, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali otrokovo navezanost na žival. V teoretičnem delu so opredeljeni navezanost, vzorci navezanosti in kako se ta razvija pri otroku skozi določena razvojna obdobja. Opisali smo, kakšen pomen ima za otroka žival, v splošnem naj bi že sam stik z živaljo pozitivno vplival na počutje vseh ljudi, kar je tudi zapisano v različnih literaturah in dokazano z različnimi raziskavami. V smislu izbire domače živali so opisane najprimernejše živali za otroka glede na njihovo zahtevnost za skrb, hranjenje in bivanje. Pri vsem tem pa imajo eno izmed pomembnih vlog tudi starši in drugi odrasli, zato je v nadaljevanju opisana tudi njihova vloga pri odločanju in sprejetju domače živali v svoj dom. Otroci so navdušeni, kadar lahko imajo stik z živalmi tudi v vrtcu, zato smo predstavili vključevanje živali v skupino vrtca in pozitivne učinke tega na otroke. Nekatere živali imajo tudi terapevtsko moč in tako v tujini kot pri nas se že nekaj časa izvajajo terapije s pomočjo živali za odrasle in tudi otroke s posebnimi potrebami. To področje smo opisali in podkrepili z raziskavami o pozitivnih učinkih terapij z živalmi. V empiričnem delu nas je zanimalo, ali se pri otrokovi navezanosti na žival kažejo enaki vzorci, kot jih lahko zasledimo v literaturi o navezanosti na mamo, in ali se spremenita odnos in navezanost na žival, kadar ima otrok žival že dalj časa. Pri tem smo uporabili spletni vprašalnik, ki je vseboval odprta vprašanja in ocenjevalno lestvico. Rezultati so pokazali, da se pri navezanosti na žival pojavljajo enaki vzorci kot pri otrokovi navezanosti na mamo in da se otrokov odnos do živali tudi po daljšem času ne spremeni bistveno. Nekateri otroci še vedno kažejo izredno zanimanje in navdušenost ob ponovnem snidenju z njo, zmanjša se samo skrb za žival, navezanost pa ostaja enaka ali močnejša pri otrocih, ki imajo žival že od rojstva ali dlje časa.
Ključne besede: otrok, navezanost, domača žival, starš, vrtec, terapija z živalmi
Objavljeno: 28.11.2018; Ogledov: 148; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (605,27 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici