| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
OBLIKE ZAVAROVANJ STANOVANJSKIH KREDITOV
Nina Hari, 2010, diplomsko delo

Opis: V današnjih časih si večina ljudi želi imeli lastno stanovanje ali hišo, v kateri bo sam svoj gospodar. Ne želijo si najemodajalcev in visokih najemnin, ampak stanovanje, katerega bodo oblikovali in opremili po svojih željah in zamisli. Pot do svojega lastnega stanovanja ali hiše pa je dolga in zahtevna. Tak življenjski podvig zahteva veliko finančnih sredstev, katera so težje dostopna predvsem mladim brez prihrankov. Pri tej finančni težavi lahko pomagajo nekateri starši, vendar se v današnjih časih to ne pojavlja prav pogosto, zato ljudje posegajo po različnih posojilih. Obstaja več vrst posojil, vendar so najbolj pogosta in najbolj uporabna bančna posojila, namenjena nakupu ali prenovi stanovanjske enote. Temu posojilu sledi tudi zavarovanje in tako dobimo stanovanjski kredit zavarovan s porokom, zavarovan preko zavarovalnice ali pa hipotekarni kredit. Poznamo več vrst hipotekarnih kreditov, ki se razlikujejo glede na način zavarovanja, namen porabe, višino in dobo odplačevanja. Razlikujejo pa se tudi glede na različno obrestno mero. V tej diplomski nalogi smo se osredotočili na dve obliki zavarovanja stanovanjskega kredita in sicer na zavarovanje s kreditno sposobnim porokom, ter z zastavo nepremičnine oz. s hipoteko.
Ključne besede: • stanovanjski kredit • hipoteka • poroštvo
Objavljeno: 21.01.2011; Ogledov: 1684; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (312,92 KB)

3.
ANALIZA TEČAJNEGA TVEGANJA PRI STANOVANJSKEM KREDITU
Roman Djuzić, 2011, diplomsko delo

Opis: Na razvoj in organiziranje slovenskega nepremičninskega trga od leta 1991 dalje je imel pomemben vpliv Jazbinškov zakon. Najemniki v družbenih stanovanjih so le-ta odkupili pod ugodnimi pogoji. V času dveh let kolikor je trajala privatizacija, in sicer od oktobra 1991 do oktobra 1993 je bilo prodanih 139.087 od tedaj skupno 220 tisoč stanovanj v družbeni lasti. Večina ostalih stanovanj je bila denacionalizirana. Skoraj dokončana privatizacija v zadnjih dveh desetletjih, visoka gospodarska rast in stabilen sistem socialnega varstva so bili podlaga za povečano povpraševanje po nepremičninah. Povpraševanje po nepremičninah je bilo večje od ponudbe. Dodatna vzpodbuda za rast cen nepremičnin je bila podana z legalizacijo nakupne možnosti za državljane evropske unije. To je bil povod, da so se že tako visoke cene nepremičnin še povišale. Posamezniki s povprečnimi osebnimi dohodki v letu 2007, so si kupno moč zvišali s posojili v švicarskih frankih. Delež posojil v domači in tuji valuti se je izrazito povečal od leta 2003 dalje. Ob koncu leta 2009 je znašala skupna vsota posojil vezana na švicarski frank približno 1 mrd eur, kar predstavlja cca.25% delež vseh dodobrenih stanovanjskih posojil. Delež bančnega kredita v skupni vrednosti nepremičnine je izražen skozi količnik LTV. V primeru 20% pologa, znaša količnik LTV 80%. Količnik predstavlja pomemben indikator tveganosti bančnega posojila. Večji kot je, večje je tveganje, da vrednost nepremičnine ne bo zadoščala za poplačilo glavnice v primeru uveljavitve hipoteke. Pri posojilih v tuji valuti prevladuje potrošniška hipotekarna posojila, ki jih najemajo gospodinjstva s prihodki in premoženjem v domači valuti. Običajno posojilo v tuji valuti, ki je bilo najeto s strani gospodinstva je bilo namenjeno za nakup hiše ali stanovanja, ročnosti med 20 in 30 let in zavarovano s hipoteko. Maksimalen LTV znaša do 80% in je primerljiv s posojili v evrih. Posojila so vezana na variabilno obrestno mero in pribitek okoli 2,00% na 6 ali 12 mesečni LIBOR in obračunana vsakih 6 ali 12 mesecev.. Anuitetni izračun posojila vključuje mesečno odplačilo obresti in glavnice z možnostjo predčasnega odplačila in menjave valute kredita proti plačilu stroškov. Posojilojemalec je z najemom kredita v švicarskih frankih izpostavljen tveganju spremembe deviznega tečaja med EUR in švicarskimi franki ( CHF ). Ker posojila v tuji valuti niso ustrezno zavarovana predstavlja ta izpostavljenost grožnjo finančni stabilnosti posameznika.
Ključne besede: nepremičnine, tečajno tveganje, stanovanjski kredit, devizni tečaj, kreditna sposobnost, boniteta.
Objavljeno: 06.05.2011; Ogledov: 1849; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

4.
FINANCIRANJE NAKUPA NEPREMIČNINE
Mateja Laure, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu ugotavljamo, da so se razmere na trgu nepremičnin zaradi krize zelo spremenile: cene nepremičnin ostajajo pretežno na enaki ravni, medtem ko povpraševanje predvsem zaradi nestabilnih razmer (spremembe dohodkov, višje obrestne mere) upada. Ko se odločamo za nakup nepremičnine, imamo na voljo več oblik financiranja: lastna sredstva, stanovanjski (hipotekarni) kredit ali lizing nepremičnine. Med njimi izberemo tisto možnost, ki nam v danem trenutku omogoča optimalno izbiro med oblikami financiranja. Najpogostejša oblika financiranja nakupa nepremičnine je stanovanjski (hipotekarni) kredit. Lizing nepremičnin je še vedno relativno nezaželena oblika financiranja nakupa, prav tako mu niso naklonjeni kupci, predvsem zaradi lastništva nepremičnine, ki ostaja pri lizingodajalcu. S konkretnim izračunom ter primerjavo stanovanjskega (hipotekarnega) kredita in lizinga smo ugotovili, da je stanovanjski (hipotekarni) kredit ugodnejša oblika financiranja nakupa nepremičnine.
Ključne besede: nepremičnina, trg nepremičnin, gospodarska in finančna kriza, stanovanjski (hipotekarni) kredit, lizing, hipoteka
Objavljeno: 26.03.2013; Ogledov: 1883; Prenosov: 394
.pdf Celotno besedilo (288,37 KB)

5.
PRIMERJAVA POGOJEV KREDITIRANJA SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH BANK
Martina Lubšina, 2015, diplomsko delo

Opis: Ključna tema diplomskega seminarja je stanovanjski kredit, najet za nakup stanovanja ali hiše, za adaptacijo ali renovacijo le-teh ipd. V diplomskem seminarju je v ospredju primerjava stanovanjskih kreditov slovenskih in hrvaških bank. Primerjava kreditov je izvedena na podlagi podatkov, pridobljenih pri vsaki posamezni banki, kot so: pogoji kreditiranja, obrestna mera, efektivna obrestna mera, zahteve zavarovanja ipd. Podatki so informativno pridobljeni za stanovanjski kredit z odplačevalno dobo 20 let, z zneskom 100.000,00 EUR in obrestno mero s 6-mesečnim EURIBOR-jem. Ker določene banke ne prikazujejo vseh omenjenih informacij na spletu, je potrebno le-te fizično kontaktirati in zahtevati podatke, kar predstavlja določen zaplet in zamudo pri raziskavi. Dobljeni rezultati prikazujejo pogoje kreditiranja stanovanjskih kreditov štirih slovenskih in štirih hrvaških bank. Prikazane so efektivne obrestne mere, po katerih se obravnavane banke razlikujejo v ugodnosti najema kredita. Sklepi diplomskega seminarja bodo lahko v pomoč vsem prihodnjim kreditojemalcem, saj nazorno predstavljajo način, kako izbrati najugodnejšo banko za najem kredita. Iz rezultatov diplomskega seminarja je razvidno, da je v Sloveniji najem stanovanjskega kredita ugodnejši kot na hrvaškem, saj imajo slovenske banke nižjo efektivno obrestno mero, ki je najpomembnejši kazalnik pri primerjavi kreditov. V Sloveniji ima najugodnejšo efektivno obrestno mero 2,60 % Deželna banka Slovenije, na hrvaškem pa Privredna banka Zagreb s 5,25 %. Obe državi zahtevata poroštvo in zastavo nepremičnine za kreditno zavarovanje.
Ključne besede: kredit, stanovanjski kredit, obresti, denar
Objavljeno: 24.03.2016; Ogledov: 1196; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (772,88 KB)

6.
Stanovanjski krediti fizičnih oseb
Barbara Smerdel, 2016, diplomsko delo

Opis: Nakup stanovanja ali gradnja hiše sta za vsakega posameznika velik strošek. Le redkokdo si lahko priskrbi stanovanje brez bančnega kredita. Zato si ljudje uresničijo željo po svojem stanovanju s pomočjo najema stanovanjskega kredita. Pri iskanju ponudb morajo biti, poleg obrestne mere, pozorni tudi na ostale stroške, ki spremljajo odobritev stanovanjskega kredita. Banke za ta namen izdelajo informativne izračune, ki vsebujejo vse pripadajoče stroške. Ker so tovrstni krediti velikih vsot in daljše ročnosti, banke za zavarovanje zahtevajo hipoteko na nepremičnino. Ta nepremičnina mora biti bremen prosta, lahko pa se zastavi nepremičnina, ki je predmet nakupa. To je pri mladih kreditojemalcih skoraj pravilo, saj v lasti nimajo nobene druge nepremičnine. Isti problem se pri nakupu nepremičnine pojavlja tudi v drugih sosednjih evropskih državah, zato raziščemo stroške stanovanjskih kreditov še v dveh državah, in sicer na Hrvaškem in v Avstriji. Rezultati raziskave so pokazali, da se kreditojemalci v Avstriji in Sloveniji zadolžujejo po občutno nižjih obrestnih merah oz. so nižji celotni stroški pridobitve kredita kot pri kreditojemalcih na Hrvaškem.
Ključne besede: Stanovanjski kredit, obrestna mera, efektivna obrestna mera, hipoteka.
Objavljeno: 12.08.2016; Ogledov: 547; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (838,88 KB)

7.
Krediti fizičnih oseb z vidika prevzemanja valutnega tveganja posameznika
Maja Škorja, 2016, diplomsko delo

Opis: V življenju imamo ljudje več potreb, tudi po stanovanju, ki je za poprečnega državljana velik finančni zalogaj. Pri iskanju virov se za pomoč obrnejo na banko. Naloga banke je predstavitev možnih ponudb bančnih kreditov, s katerim je mogoče rešiti stanovanjsko vprašanje, in opisati način obrestovanja in zavarovanja kredita. Za fizično osebo je izbor ustreznega kredita težka odločitev, saj je vedno povezana s prevzemom tveganja. Osredotočili smo se predvsem na valutno tveganje, ki je povezano s tujo valuto. Vsakdo namreč pri iskanju pravega kredita išče najugodnejšo možnost. Nekateri so se v preteklosti odločili za najem stanovanjskega kredita v tuji valuti, švicarskem franku, ker je bil z vidika obresti najugodnejši. Pri odločanju o izboru ustreznega kredita je kreditojemalec tisti, ki s podpisom kreditne pogodbe sprejme pogoje najema kredita in hkrati s kreditom povezana tveganja. Dolžnost banke pa je, da stranko pred podpisom glavne kreditne pogodbe seznani z vsemi tveganji glede najema kredita in predlaga možne načine njegovega zavarovanja. Z dodatnimi zavarovanji je mogoče doseči omilitev tveganja, čeprav ga ne moremo povsem izključiti. Po letu 2005 se je v južni in jugovzhodni Evropi pojavil trend najemanja takrat ugodnih stanovanjskih kreditov, vezanih na tujo valuto švicarski frank. Državljani so jih najemali tudi v Sloveniji in na Hrvaškem kljub opozorilom centralne banke o možnem tveganju. Izkušnje slovenskih in hrvaških državljanov so torej dokaz, da je lahko najemanje stanovanjskega kredita v tuji valuti precej tvegano.
Ključne besede: stanovanjski kredit, valutno tveganje, zavarovanje kredita
Objavljeno: 18.08.2016; Ogledov: 454; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (553,67 KB)

8.
Hipotekarni in stanovanjski krediti bank v Sloveniji in varstvo potrošnikov
Beno Lapajne, 2017, magistrsko delo

Opis: Reševanje stanovanjskega problema je ena izmed pomembnejših odločitev v življenju posameznika. Sama izbira primernega stanovanja oziroma hiše je le prvi korak pri uresničitvi želje po svojem bivališču. Samo financiranje nakupa nepremičnine je povezano z zagotovitvijo potrebnih finančnih sredstev. Ker je v večini primerov znesek lastnih sredstev za nakup nepremičnine premajhen, se ljudje obračajo na banke, z željo po zagotovitvi teh manjkajočih sredstev. Osnovno poslanstvo bank je poleg zbiranja denarnih sredstev tudi nadaljnje plasiranje teh sredstev v obliki kreditov. Magistrsko delo se osredotoča najprej na predstavitev trenutne ponudbe slovenskih bank za financiranje nakupa nepremičnin s strani fizičnih oseb, nato na pregled obsega in pogojev kreditiranja v letih po začetku finančne krize v svetu leta 2008 pa vse do konca prve polovice leta 2017. Z ozirom na vrsto zavarovanja stanovanjskega kredita smo predstavil ponudbo hipotekarnih kreditov in stanovanjskih kreditov s plačilom zavarovalne premije zavarovalnici ter primerjal to ponudbo glede na vrsto obrestne mere samega kredita, in sicer sem predstavil ponudbo 10 letnih stanovanjskih kreditov v višini 50.000,00 EUR, s fiksno in spremenljivo obrestno mero. S pregledom efektivne obrestne mere sem torej med seboj primerjal ceno samih stanovanjskih kreditov od leta 2007 do 31.07.2017. Pregled stanovanjskega kreditiranja v letih po začetku krize je pokazal, da so je obseg novih stanovanjskih kreditov začel zmanjševati šele po letu 2010 in dosegel dno leta 2013. V letu 2017 pa je obseg novo odobrenih stanovanjskih zopet na ravni iz leta 2010. Cene stanovanjskih kreditov pa so za razliko od obsega novoodobrenih stanovanjskih kreditov začele padati že takoj v letu 2009 in so trenutno na najnižji ravni v zadnjih 10 letih. Pomemben del magistrske naloge je tudi predstavitev novega Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK-2), ki je bil sprejet v lanskem letu in se je začel uporabljati 02.03.2017 ter vpliv tega novega zakona na bolj odgovorno najemanje pa tudi odobravanje kreditov potrošnikom. Osnovni namen novega zakona je preprečiti prezadolževanje prebivalstva. Z anketo med 60 anketiranci sem želel preveriti, kako je nov zakon spremenil proces odobravanja stanovanjskih kreditov v slovenkih bankah ter kako je zagotovil bolj odgovorno odobravanje teh kreditov, saj je prav to eno izmed najpomembnejših namenov tega novega zakona. Anketa je pokazala, da so kreditojemalci po sprejetju novega zakona bolj seznanjeni s tveganji kakor prej. S tem se preprečuje predzadolžitev samih kreditojemalcev in preprečuje ponovitev situacije izpred 10 let, ko so kreditojemalci velikokrat najemali stanovanjske kredite v švicarskih frankih, in sicer apreciacijo tečaja švicarskega franka proti evru.
Ključne besede: kredit, stanovanjski kredit, hipotekarni kredit, primerjava ponudbe stanovanjskih kreditov, zakon o potrošniških kreditih, obrestna mera
Objavljeno: 23.02.2018; Ogledov: 551; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

9.
Kreditni standardi za stanovanjske kredite in trg stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji
Mojca Petek, 2018, magistrsko delo

Opis: Kredit že iz časov svojega nastanka pomeni zaupanje, ki ga kreditodajalec čuti do dolžniške strani. Pri uspešni odobritvi kreditnega procesa pride do kreditnega razmerja, ki omogoča nastanek sredstev na strani kreditojemalca za namensko porabo. To se običajno sklene za nakup večjih oz. sorazmerno velikih dobrin, ki jih v običajni- vsakodnevni porabi ne nakupujemo. Eden tovrstnih, običajno precej dobro načrtovanih, nakupov znotraj življenjskega cikla je tudi nakup stanovanjske nepremičnine. Kreditna sposobnost posameznika in kreditni standardi sta pojma, ki sta pogosto zelo ozko povezana s nakupom stanovanjske nepremičnine. Posamezniku je namreč velikokrat kredit edina opcija za nakup stanovanjske nepremičnine, kjer pa se pot do pridobitve le-tega začne s preučevanjem kreditne bonitete (ocena sposobnosti plačila dolga), zavarovanjem kredita ter navsezadnje kreditnih standardov, ki so opredeljeni kot merila za odobritev kredita v banki ter so določeni pred dejanskimi pogajanji o določilih, pogojih kredita oz. dejansko odobritvijo oz. zavrnitvijo kredita. Namen našega magistrskega dela je preučevanje povezave med stanovanjskim trgom in kreditnim trgom za financiranje nakupa stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji v obdobju od 2007 do 2015, kjer ugotavljamo, da je spreminjanje standardov za pridobitev stanovanjskega kredita v preučevanem obdobju, povezano s spreminjanjem cen in prometa s stanovanjskimi nepremičninami v Sloveniji komaj na podlagi časovnega odloka za določen kvartal. Ker predpostavljamo, da so določeni dejavniki vplivali na kreditne standarde bolj kakor drugi, znotraj magistrske naloge tudi preučujemo, kako so dejavniki tekmovalnosti med bankami, stroški sredstev in bilančne omejitve, obeti na nepremičninskem trgu, kreditno razmerje, nebančna konkurenca, pripravljenost bank za sprejemanje tveganj in zlasti kreditna sposobnost kreditojemalcev ter splošna gospodarska dejavnost vplivali na spreminjanje kreditnih standardov bank za pridobitev stanovanjskih kreditov. S pomočjo empiričnega raziskovanja se za namene potrditve prve hipoteze osredotočimo na povezavo med dejavnikoma kreditna sposobnost posojilojemalcev in splošna gospodarska dejavnost z kreditnimi standardi in ugotavljamo določeno stopnjo povezanosti pri obeh dejavnikih. Splošno dejstvo težko popravljivega svetovnega finančnega in gospodarskega zloma, ki ga je za sabo pustila svetovna gospodarsko-finančna kriza z začetkom leta 2007/2008, pa je tudi pri kreditiranju posameznikov in kreditnih standardih pustila močne gospodarske posledice. Kreditni standardi so se v večini zaostrili, cene in promet z nepremičninami se je naglo spustil, okrevanje je bil počasen in ponekod zelo zapleten proces, ki se v letih po letu 2015 začel preobračati v proces počasnega okrevanja, ponovnega omiljenja kreditnih standardov, večje kreditne sposobnosti prebivalstva, rahlega dviga cen stanovanjskih nepremičnin in na koncu koncev tudi dviga življenjskega standarda in ponovno povišanih pričakovanj potrošnikov.
Ključne besede: kredit, kreditno razmerje, stanovanjski krediti, kreditni standardi, Anketa o bančnih posojilih, trg stanovanjskih nepremičnin, dejavniki kreditnih standardov, cene in promet stanovanjskih nepremičnin.
Objavljeno: 10.07.2018; Ogledov: 439; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (936,89 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici