| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
MARIBOR JUG: STANOVANJSKA SOSESKA MALI GRAD
Ines Štefanec, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Stanovanjska soseska v interakciji z urbanim sistemom definira rob mesta. Funkcijska in oblikovna zasnova združuje grajene in naravne površine v trajnostno večstanovanjsko sosesko s tremi različnimi bivalnimi območji: območje lamelnih blokov, območje meandra in hiš v vrsti. V diplomski nalogi so morfološko analizirani prostorski vzorci nove soseske. Ugotovljene so velikosti, oblike, način vertikalne rasti, širša opremljenost območja ter podani specifični vzroki za določen objekt: morfologija, neposredna bližina infrastrukture, bližina grajene strukture, ambientalne vrednote. Podano je mnenje o najracionalnejši rešitvi, ki je v nadaljevanju predstavljena konceptualno in zasnovana kot trajnostna soseska. Zasnova grajenega dela soseske je zaradi reliefnih razlik in južne mariborske obvoznice deljena na dve območji, ki sta povezani preko zelenega sistema, elementa vode in kolesarskih ter pešpoti (podhodi). Izhodiščno točko povezave centralnih programov, stanovanjskih enot, zelenega sistema in integracijo glavne pešpoti ter kolesarke poti predstavlja obstoječi grad po katerem tudi imenujemo sosesko.
Ključne besede: Maribor jug, rob mesta, trajnostna stanovanjska soseska
Objavljeno: 24.09.2010; Ogledov: 2732; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (84,53 MB)

3.
KVALITETA BIVALNEGA OKOLJA V IZBRANIH BLOKOVSKIH STANOVANJSKIH SOSESKAH V MARIBORU
Boris Hranjec, 2011, diplomsko delo

Opis: Blokovske stanovanjske soseske so bile prevladujoča oblika stanovanjske gradnje v obdobju od začetka 60-tih do sredine 80-tih let prejšnjega stoletja. Po tipologiji objektov in morfologiji se med seboj precej razlikujejo, posledica česar je različna kvaliteta bivalnega okolja. Namen tega diplomskega dela je prikazati kvaliteto bivalnega okolja v treh različno starih in velikih blokovskih stanovanjskih soseskah. Kvaliteto bivalnega okolja stanovanjske soseske najlažje določimo, če sosesko analiziramo po posameznih sklopih elementov bivalnega okolja, kot so dostopnost, opremljenost, ekološka neoporečnost in urejenost. Analiza in vrednotenje blokovskih stanovanjskih sosesk v tem diplomskem delu sta pokazala, da na kvaliteto bivalnega okolja sosesk vplivata leto izgradnje in velikost sosesk, kakor tudi družbene spremembe po prehodu v tržno gospodarstvo, kot so razvoj terciarnega sektorja, vse večja stopnja motorizacije in sprememba v lastništvu infrastrukture sosesk. S poznavanjem kvalitete bivalnega okolja stanovanjskih sosesk se dobi vpogled v ustreznosti in pomanjkljivosti urbanističnih ureditev sosesk, ta podatek pa je pomemben za nadaljnje prostorsko načrtovanje stanovanjskih območij.
Ključne besede: blokovska stanovanjska soseska, kvaliteta bivalnega okolja, elementi bivalnega okolja, Maribor
Objavljeno: 17.02.2011; Ogledov: 1744; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (13,49 MB)

4.
KAKOVOST BIVALNEGA OKOLJA V IZBRANIH STANOVANJSKIH SOSESKAH V ZAGORJU OB SAVI
Kristijan Adamlje, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti bivalnega okolja pomembnejših stanovanjskih sosesk v Zagorju ob Savi. Gre za izbrana stanovanjska območja, ki jih lahko opredelimo kot soseske. Blokovne stanovanjske soseske so bile v Sloveniji prevladujoča oblika stanovanjske gradnje v obdobju med leti 1965 in 1990. Razlikujejo se po tipologiji in morfologiji objektov, opremljenosti in funkcionalnosti. Posledica tega je različna kakovost bivalnega okolja. Ta je lahko vzrok socialni in prostorski diferenciaciji mesta, po drugi strani pa izhodišče za ukrepe urbanističnega načrtovanja, ki so namenjeni izboljšanju kakovosti bivalnega okolja. Elementi bivalnega okolja so dostopnost, opremljenost, ekološka neoporečnost in urejenost določenega območja. V analitičnem delu diplomskega dela smo v okviru naštetih elementov izbrali bolj podrobne kazalce bivalnega okolja, na podlagi katerih smo izvedli analizo. Sledil je socialni del raziskave, v katerem smo uporabili dodatno metodo za ugotavljanje kakovosti bivalnega okolja. Gre za delo z vprašalnikom, ki je sestavljen na podlagi omenjenih kazalcev. Na ta način smo raziskali tudi značilnosti dojemanja in zaznavanja bivalnega okolja s strani stanovalcev. Soseske slabše kakovosti so ponavadi cenovno ugodnejše in zato se vanje priseljuje socialno bolj ogroženo prebivalstvo, kar lahko vodi do segregacije prebivalstva v naselju. To je problem, ki ga lahko v prihodnosti rešimo s primernimi urbanističnimi prijemi. V sklepnem delu so podane nekatere rešitve, ki lahko privedejo do bolj enakomerne kakovosti bivalnega okolja v stanovanjskih soseskah. Kakovostno bivalno okolje je pogoj za razvoj kulture bivanja.
Ključne besede: stanovanjska soseska, Zagorje, kakovost bivalnega okolja, kultura bivanja, elementi bivalnega okolja
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 1608; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (6,65 MB)

5.
Vidiki socialne trajnosti v urejanju in prenovi stanovanjskih sosesk
Vanja Skalicky, Metka Sitar, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Poglavje izpostavlja nekatere vidike socialne trajnosti v urejanju in prenovi stanovanjskih sosesk, ki so bile v Sloveniji praviloma osedotočene na gradnjo večstanovanjskih objektov in objektov z javno vsebino ter odprtih površin oz. površin namenjenih mirujočemu prometu. Kot fenomen predstavljamo značilne vplive skandinavskih modelov, zlasti švedskih, ki so korenito spremenili urbanistično in arhitekturno prakso v Sloveniji in jo obravnavamo iz zgodovinske vidika s poudarkom na organizaciji in načrtovanju povojne izgradnje stanovanjskih sosesk v Mariboru. Sodobne metode urbane prenove kot odločilni dejavnik izpostavljajo nove pristope v načrtovanju odprtega prostora za dvig kakovosti urbanega okolja in s tem kakovosti bivanja na splošno.
Ključne besede: socialna trajnostnost, kakovost bivanja, stanovanjska soseska, odprt javni prostor, prenova, Maribor
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 531; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (98,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
BIVANJE V URBANEM GOZDU
Kaja Vidovič, 2016, magistrsko delo

Opis: Še vedno obstaja mnogo ljudi, ki ne želijo bivati v strogem centru mesta, vendar kljub temu želijo imeti vse oskrbne točke na dosegu. Hkrati želijo bivati v neposredni bližini narave, ki jim nudi rekreacijo in počitek. Mesto Maribor je obdano z gozdovi in drugimi zelenimi ekosistemi. Nekateri so oskrbovani in negovani, drugi so na meji degradiranega stanja. In prav slednji predstavljajo možnost za drugačno uporabo. Ideja po združitvi gozda in grajenega tkiva ni nova, izčiščeni koncepti takšnih naselij so se pojavljali že v 20. stoletju. Magistrsko delo se ukvarja z izzivom, kako združiti novo stanovanjsko naselje in gozd na Studencih, pri čemer se predpostavlja bivanje z gozdom kot bivanjska prednost in kjer se izognemo uničevanju zelenega sistema. Preučuje alternativno gradnjo, ki pri nas ni v ospredju, v tujini, npr. v Skandinaviji, pa večina stanovanjskih sosesk sobiva z gozdom.
Ključne besede: stanovanjska soseska, Studenci, bivanje v gozdu, gozd
Objavljeno: 26.04.2016; Ogledov: 577; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (91,78 MB)

7.
STANOVANJSKA SOSESKA NA IZTEKU ZAHODNE MARIBORSKE OBVOZNICE
Alja Ivačič, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo v skladu s trajnostnimi principi 21. stoletja zasnovali stanovanjsko sosesko na izteku zahodne mariborske obvoznice. Izbrana lokacija je trenutno pridelovalna površina s cerkvijo, šolo in gasilskim domom na JV delu območja. Načrtovana stanovanjska soseska z lego ob mestni obvoznici zaključuje niz stanovanjskih blokov in oblikuje mestni rob. Predvidena urbanistična ureditev lokacije omogoča sproščen način bivanja na robu mesta, k čemer pripomorejo fleksibilna stanovanja, ki stanovalcem omogočajo poljubno oblikovanje lastnega bivanjskega prostora. Poleg kvalitetnih bivalnih enot pa stanovanjska soseska ponuja tudi raznolik – obstoječi in novi – javni program. Območje tako deluje kot majhno (tudi samooskrbno) mesto.
Ključne besede: rob mesta, obvoznica, stanovanjska soseska, obodna zazidava, variabilnost
Objavljeno: 31.05.2016; Ogledov: 666; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (133,60 MB)

8.
Blokovne stanovanjske soseske v Mariboru: morfološki, funkcijski in socialno-geografski oris
Gregor Škratek, 2018, doktorska disertacija

Opis: Mesto je konglomerat fizičnega, socialnega, ekonomskega in kulturno-civilizacijskega prostora. Hkrati je mesto bivalno okolje večjega dela prebivalstva. Pojavne oblike bivalnega okolja v mestu pa so zelo raznolike, od srednjeveške pozidave, starih meščanskih hiš, meščanskih vil, starih večstanovanjskih hiš, delavskih kolonij, enostanovanjskih hiš do stanovanjskih blokov. Stanovanjske soseske, natančneje blokovne stanovanjske soseske, so bile osnovni koncept gradnje stanovanj in posledica družbenih razmer po letu 1945, saj so ustrezale vsaj trem načelom družbenega razvoja – socialni enakosti, spodbujanju majhnih družin in zaupanju v tehnični napredek. Hkrati so bile soseske prevladujoči koncept razvoja slovenskih mest vse do konca prejšnjega stoletja. V raziskavi smo proučevali blokovne stanovanjske soseske v Mariboru, ki smo jih prikazali s pomočjo morfoloških, funkcijskih in socialnih značilnosti. Posebno pozornost smo namenili tudi osnovni celici sosesk – stanovanjem, ki smo jih obravnavali na nivoju soseske. Pri tem smo proučevali predvsem strukturo in število stanovanj. Raziskava pa je sledila tudi podrobnejši analizi, saj smo stanovanja obravnavali tudi samostojno in pri tem proučevali tloris, vrste prostorov in zasnovo. Z morfološko, funkcijsko in socialno analizo sosesk smo prikazali koncept soseske, objekte v njej, namembnost zemljišč in dejavnosti v soseski. Vse to je bilo ogrodje, na podlagi katerega smo lahko izluščili štiri faze izgradnje sosesk, ki so bile tudi posledica političnih odločitev glede stanovanjske gradnje v Mariboru. Blokovne stanovanjske soseske v Mariboru so primer reševanja stanovanjske problematike nekega časa in zavzemajo znaten delež površine mesta. Raziskava pomeni doprinos k spoznavanju urbane geografije mesta Maribor, ki prikaže spreminjanje morfoloških, funkcijskih in socialnih značilnosti sosesk v drugi polovici prejšnjega stoletja.
Ključne besede: urbana geografija, blokovna stanovanjska soseska, stanovanje, Maribor
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 376; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (29,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici