| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 50
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
31.
NOVA ARHITEKTURNA IKONA CELJA
Jasmina Kotnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko enega najpotencialnejših mestnih prostorov, a hkrati degradiranega zemljišča tik ob starem mestnem jedru in ga rešuje z zasnovo parterja in umestitvijo nove sodobne arhitekturne ikone kot simbiotske celote, ki bo zagotavljala povezovanje urbanih mestnih tkiv v logično soodvisno strukturo. Z novo predvidenim poslovno-stanovanjskim nebotičnikom smo želeli doseči nadstandardno bivanje, saj tovrstnih objektov Celju primanjkuje. Del programa smo nameniti javnosti, in sicer z mestno restavracijo na vrhu ter trgom v parterju. Hkrati želimo z umestitvijo podzemne garaže staro mestno jedro, ki je v neposredni bližini, razbremeniti motornih vozil, pri čemer bi se vloga motornega prometa znatno zmanjšala, pomen pešca pa bi se s tem izjemno zvišal, ter dopolnil težnjo k prehodnemu oz. pretočnemu značaju tega prostora. Z zasnovo odprtega parterja smo oblikovali javni prostor, ki spaja mestna tkiva, jih povezuje v urbane ambiente ter tvori novo mestno površino.
Ključne besede: nebotičnik, mestna dominanta, stanovanja, poslovni program, nadstandard, parter, spoj mestnih tkiv, prehodni javni prostor, steklena fasada
Objavljeno: 13.02.2014; Ogledov: 1101; Prenosov: 413
.pdf Celotno besedilo (256,24 MB)

32.
OSEBNE SLUŽNOSTI V TEORIJI IN PRAKSI
Nastja Kramer, 2014, diplomsko delo

Opis: Služnost je ena izmed stvarnih pravic, s katero lahko omejujemo lastninsko pravico. Služnostni upravičenec ima pravico, da uporablja tujo stvar ali izkorišča pravico, lahko pa tudi zahteva od lastnika, da opušča dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati. Že iz rimskega prava izhaja delitev služnosti na stvarne in osebne. Stvarna služnost je ustanovljena v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče stvari in praviloma ni časovno omejena. Osebne služnosti, katerim je posvečen pretežen del diplomskega dela, so ustanovljene v korist točno določene osebe in so neprenosljive. Ustanovijo se lahko na nepremičninah, premičninah in pravicah. Trajajo najdlje do imetnikove smrti, v kolikor so ustanovljene v korist fizične osebe, če pa so ustanovljene v korist pravne osebe, lahko služnost traja največ trideset let. Zakon taksativno našteva tri osebne služnosti; užitek, rabo in služnost stanovanja. Razlika med posameznimi osebnimi služnostmi je v pravicah, ki pripadajo služnostnemu upravičencu, saj se razlikujejo po obsegu in vsebini upravičenj. Užitek je najširša osebna služnost, ki lastniku prepušča samo golo lastninsko pravico, saj ostala upravičenja pripadajo užitkarju, ki ima pravico do uporabe in uživanja stvari. Raba služnostnemu upravičencu ne omogoča uživanja stvari, hkrati pa izvrševanja rabe ni mogoče prenesti na drugo osebo. Služnost stanovanja daje pravico imetniku služnosti in njegovim družinskim članom uporabljati tuje stanovanje ali njegove dele.
Ključne besede: služnost, osebna služnost, užitek, raba, služnost stanovanja, omejitev lastninske pravice
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 1911; Prenosov: 391
.pdf Celotno besedilo (727,11 KB)

33.
SAMOOSKRBNE BIVALNE ENOTE ZA MLADE: PROSTORSKO ARHTEKTURNI VIDIKI
Helenca Kerin, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava stanovanjsko problematiko mladih v Sloveniji. Uvodoma smo v teoretičnem delu naloge podali podatke, povezane z demografsko strukturo prebivalstva, razmerami na stanovanjskem trgu ter kakovostjo bivanja mladih. Analizirali smo relevantno stanovanjsko in prostorsko zakonodajo ter podali usmeritve za oblikovanje samooskrbnih bivalnih enot. V nadaljevanju smo analizirali primere dobre prakse, opisali arhitekturno tehnološki vidik ter zasnovali koncept samooskrbe za realizacijo bivalnih enot, namenjenih primarno mladim. Analizirali smo osnovne prostorske zahteve bodočih uporabnikov in podali temu ustrezne analize površin za eno oziroma dve osebi. Prostore smo funkcijsko povezali ter opisali principe oblikovanja, ki temeljijo na majhnih površinah in volumnih. Kot rezultat analitičnega dela smo zasnovali model samooskrbne bivalne enote z modularno zasnovo v oblikovanju štirih osnovnih tipov, namenjenih bivanju ene ali dveh oseb. Rešitve upoštevajo življenjske navade bodočega uporabnika, pri čemer so bistvo arhitekturne rešitve z minimalnim vplivom na okolje in neodvisnostjo od komunalne opremljenosti lokacije. V kompaktno formo konstrukcijsko enostavne izvedbe smo integrirali elemente samooskrbe, ki smo jih obenem uporabili kot arhitekturno oblikovni element. Kot preizkus modularne in fleksibilne zasnove smo štiri različne modele, ki so bili oblikovani neodvisno od lokacije, umestili na vizualno degradirano zemljišče v Mariboru z namenom oblikovati bivanjsko skupnost, ki omogoča urbano in socialno prenovo.
Ključne besede: bivalna enota, samooskrba, stanovanja za mlade
Objavljeno: 04.06.2014; Ogledov: 1272; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (29,74 MB)

34.
OSEBNE SLUŽNOSTI V TEORIJI IN SODNI PRAKSI
Jože Jagarinec, 2014, diplomsko delo

Opis: Naloga obravnava institut osebnih služnosti v teoriji in sodni praksi. Ima dva ločena sklopa, najprej predstavi teorijo in nato sodno prakso sodišč RS. Osebne služnosti v teoriji in sodni praksi so osrednja tema moje diplomske naloge. Realno predstavljajo zelo star pravni institut, ki ima svoje korenine v najstarejših pravih, zgodnjih pravih antike. Dodelan in skorajda dokončen razvoj in sijaj pa doživijo že v času Rimskega prava. Vse osebne služnosti so, brez izjeme, stvarne pravice na tuji stvari. Nastanek stvarnih služnosti je vezan na sodno odločbo ali na pravni posel. To dvoje je pravna podlaga osebnih služnosti. Osebne služnosti se lahko ustanovijo na premičninah, nepremičninah in pravicah v odvisnosti od vrste služnosti. Osebne služnosti so časovno omejene stvarne pravice, katerih značilnost je neprenosljivost, ker so vezane na konkretno osebo. Slovensko stvarno pravo pozna tri vrste osebnih služnosti, te so služnost stanovanja, raba in užitek. Vse te tri vrste se vpisujejo v zemljiško knjigo.
Ključne besede: stvarno pravo, zemljiška knjiga, stvarne služnosti, osebne služnosti, stvarnopravni zakonik, užitek, raba, služnost stanovanja
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 815; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (987,01 KB)

35.
36.
Odnos med življenjskim stilom in tipom stanovanjske hiše
Vladimir Drozg, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so prikazane zveze med življenjskim stilom in tipi stanovanjske hiše, torej med habitusom in habitatom. Opredeljeni so štirje tipi habitusa, in sicer na podlagi naslednih lastnosti: gospodarski in socialni položaj gospodinjstva, ekološka ter kulturna osveščenost. Življenjski stil je splet socialnega položaja (nižji, srednji in višji sloj) ter habitusa. Tipi stanovanjske hiše so opredeljenii z naslednjimi elementi: velikost objekta in parcele, doris objekta, namemnost okolice in pomožnih objektov ter oblika objekta. Razpoznali smo vsaj 10 tipov stanovanjskih hiš, ki ustrezajo opredeljenim življenjskim stilom.
Ključne besede: socialna geografija, življenjski stil, bivanje, stanovanja
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 403; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

37.
38.
Značilnosti tlorisa stanovanj iz 20. stoletja (mariborska izkušnja)
Vladimir Drozg, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava tlorise stanovanj iz preteklega stoletja v Mariboru. Iz primerjave je razvidno, da se je zasnova stanovanja precej spremenila. Nekaj prostorov je nastalo na novo, nekaterih v novih stanovanjih ni več, spremenila se je tudi velikost prostorov. Prepoznani so trije tipi tlorisov: iz začetka 20. st., iz začetka druge polovice in iz konca stoletja. Spremembe tlorisa je mogoče povezati z značilnostmi meščanske družbe, socialističnim sistemom ter pojavom individualizma, blagostanja in potrošništva.
Ključne besede: geografija naselij, mesta, stanovanja, kulturna geografija, Slovenija, Maribor, bivanje
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 435; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (921,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

39.
PRAVICA DRŽAVLJANOV EVROPSKE UNIJE DO SOCIALNEGA STANOVANJA V DRUGI DRŽAVI ČLANICI
Teja Todori, 2016, magistrsko delo

Opis: Evropska integracija je od samega začetka svojega obstoja namenjala poseben poudarek pravici do prostega pretoka oseb, kjer gre iskati zametke socialnih pravic državljanov EU. Prosto gibanje oseb je bilo v preteklosti v veliki meri omejeno na delavce in samozaposlene osebe, in zgolj te kategorije oseb so se na področju socialnih pravic lahko zanesle na enako obravnavanje kot nacionalnimi državljani. Z uvedbo evropskega državljanstva se je institut enakega obravnavanja razširil na vse evropske državljane. Sodišče EU je skozi svojo sodno prakso maloštevilčnim in splošnim določbam o dostopu do socialnih pravic v državah članicah gostiteljicah močno razširilo pomen, poudarilo načelo prepovedi diskriminacije ter zarisalo meje nacionalne suverenosti v sferi socialne politike. Države članice so izgubile monopol nad določanjem meril za dostop do nacionalnih socialnih pravic, katerih ne smejo omejevati izključno na svoje državljane in ne zahtevati, da se koristijo izključno na njenem ozemlju. Ob očitkih nekaterih držav članic, da so proti svoji volji izgubile nadzor nad svojim sistemom socialne blaginje, sodna praksa Sodišča EU s tega področja ostaja prežeta z nekonsistentnostmi. Trend naklonjenosti k podeljevanju širokega spektra socialnih pravic tudi ekonomsko neaktivnim državljanom EU se je v zadnjih letih, ob očitkih držav članic o pojavu »socialnega turizma«, obrnil. Zaznati je bolj omejujoč pristop Sodišča EU, ki se nagiba k »modelu integracije«, kot izkazujejo odločbe v zadevah Brey, Dano in Alimanovic. EU na področju stanovanjske politike nima neposrednih pristojnosti, a ker dodeljevanje neprofitnih stanovanj v najem sodi pod definicijo socialne pomoči, zapade pod okrilje PDEU. Države članice so pri dodeljevanju socialnih stanovanj dolžne spoštovati prepoved diskriminacije na podlagi državljanstva, česar nacionalne zakonodaje številnih držav članic ne spoštujejo. Že leta 1988 v zadevi Komisija proti Italiji je Sodišče EU zavzelo jasno stališče da element državljanstva ne sme igrati vloge pri dostopu do socialnih stanovanj v državah članicah. Kljub temu zakonodaja Združenega kraljestva vsebuje t.i. »right to reside« test, na podlagi katerega britanske oblasti presojajo, ali ima posameznik pravico do prebivanja na njenem ozemlju in posledično pravico do socialne pomoči, in ki je trenutno predmet sodne presoje v zadevi Komisija proti Združenem kraljestvu. Flamski dekret o zemljiščih in nepremičninah določa, da so do neprofitnih stanovanj upravičeni zgolj tisti posamezniki, ki so dovolj povezani z občino, o čemer se je Sodišče EU že izreklo v zadevi Libert in v kateri je zaznati izrazito intervencijski pristop, ki flamskemu zakonodajalcu omejuje suverenost pri oblikovanju nacionalne socialne politike. Tudi v slovenskem Stanovanjskem zakonu je zaslediti sporne pogoje, ob izpolnitvi katerih so državljani drugih držav članic EU upravičeni do neprofitnega stanovanja.
Ključne besede: Socialna stanovanja, neprofitna stanovanja, socialna pomoč, dostop do socialnih pravic v državah članicah gostiteljicah, državljanstvo EU, pravica do prostega gibanja oseb, prepoved diskriminacije na podlagi državljanstva, nacionalna suverenost v sferi socialne politike, socialni turizem, model integracije.
Objavljeno: 30.06.2016; Ogledov: 904; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

40.
ANALIZA DEJAVNIKOV ODLOČANJA O STANOVANJIH POTENCIALNIH ODJEMALCEV STANOVANJSKEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNEGA SKLADA
Andreja Škedelj, 2016, magistrsko delo

Opis: Vloga države na stanovanjskem področju je pomembna, saj je za večino državljanov dostop do primernega stanovanja možen samo s pomočjo države, z zagotavljanjem ugodnih stanovanjskih posojil za nakup ali graditev stanovanj in z zagotavljanjem najemnih stanovanj. Država, ki prebivalcem zagotavlja možnosti in pogoje, da si priskrbijo svojim potrebam in možnostim ustrezno stanovanje, zagotavlja enake možnosti za vse in povečuje socialno varnost. Stanovanjska politika mora zagotavljati kakovost stanovanj ter njihovo energetsko in funkcionalno učinkovitost kar je pomembno za kakovost bivanja prebivalcev. V magistrskem delu smo v teoretičnem delu predstavili stanje stanovanjskega fonda v Sloveniji, izvajanje nacionalnega stanovanjskega programa, delovanje, program in dejavnosti Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, ki deluje v nacionalnem interesu na celotnem območju države. V empiričnem delu smo analizirali dejavnike, ki vplivajo na proces odločanja potencialnih odjemalcev Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada. Ugotavljali smo povezanosti in razlike med posameznimi skupinami gospodinjstev glede izbire tipa stanovanja, izbire lokacije stanovanja in pomembnosti posameznih dejavnikov, ki vplivajo na nakup ali najem stanovanja.
Ključne besede: stanovanje, potencialni odjemalci, dejavniki odločanja, stanovanjska mobilnost, proces odločanja, lastnosti stanovanja, zadovoljstvo.
Objavljeno: 14.09.2016; Ogledov: 312; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici