| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
POZNAVANJE IN RABA GERMANIZMOV V MARIBORU
Vesna Ivanjko, 2014, diplomsko delo

Opis: Slovenski jezik je že stoletja v nenehnem stiku z nemškim jezikom, zato lahko na podlagi tega opazimo, da je v slovenskem jeziku ogromno germanizmov, ki se uporabljajo tako v standardni slovenščini kot tudi v dialektih. Germanizem je nemška beseda, ki je v druge jezike vključena kot prevzeta beseda ali tujka. Germanizem kot izraz lahko predstavlja tudi slovnično posebnost nemškega jezika, ki je bila sprejeta v drug jezik. V diplomskem delu je tematizirano poznavanje in raba germanizmov v Mariboru, kjer se govori južno pohorsko narečje. Cilj mojega raziskovalnega dela je bil ugotoviti, ali je v tem dialektu razlika v rabi germanizmov med generacijami, med spoloma in izobrazbi. Empirični del diplomske naloge temelji na anketi. Sestavljena je iz 119-ih germanizmov, ki se uporabljajo v vsakodnevnem življenju. Smiselno je bilo razdeljenih v mestu Maribor 100 anket. Ciljne skupine so bili prebivalci mestnih četrti Radvanje, Studenci, Maribor center, Tezno ter Pobrežje. Naloga anketiranih je bila označiti germanizem, ki ga poznajo ter se opredeliti, ali ga uporabljajo in ali poznajo pravilno slovensko besedo. Pri tem so morali navesti svojo starost, spol, izobrazbo in znanje nemškega jezika.
Ključne besede: germanizem, prevzeta beseda, jezikovni stik, standardni jezik, južno pohorsko narečje.
Objavljeno: 17.06.2014; Ogledov: 1429; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

3.
Vpliv svetovnega spleta na razvoj besedišča v angleškem jeziku
Gregor Pirš, 2011, diplomsko delo

Opis: Diploma se ukvarja z raziskovanjem odnosa med svetovnim svetom in razvojem besedišča. Delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojme na katerih bazira naše delo. Nato smo še opredelili jezik Interneta ter slang in žargon. V empiričnem delu smo si najprej zastavili raziskovalna vprašanja, cilje ter hipoteze. Ko smo določili raziskovalni vzorec, smo s pomočjo Internetnih brskalnikov Google in Yahoo določili kako pogosto se besede pojavljajo na svetovnem spletu. Nadaljevali smo z raziskovanjem odnosa med besedotvornimi procesi in besedami iz raziskovalnega vzorca. Glavni cilj našega dela je bil ugotoviti kako se razvija jezik Interneta in kako na ta razvoj vpliva družba. V zaključkih smo ugotovili, da na spletu ne obstaja samo ena vrsta jezika, ampak obstajata dve. O tem katero različico sporočevalec uporablja odločata dva faktorja in sicer namen sporočevalca ter čas v katerem sporočilo nastaja. Ugotovili smo, da gre razvoj jezika svetovnega spleta, predvsem v smer ekonomičnosti — torej v tvorbo kratkih besed, kar pa se pogosto odraža v nejasnem pomenu tvorjenke.
Ključne besede: jezik Interneta, standardni jezik, besedotvorje, Google, razvoj, družba
Objavljeno: 06.09.2011; Ogledov: 1879; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (602,11 KB)

4.
NAREČNI ELEMENTI V NEMŠKIH PREVODIH DEL PREŽIHOVEGA VORANCA
Sabina Janžekovič, 2009, diplomsko delo

Opis: Književno prevajanje se srečuje z različnimi prevajalskimi izzivi, eden izmed njih je tudi prevajanje narečnih elementov. Narečje kot kulturno-specifičen in jezikovni element igra pomembno vlogo v besedilu in tako zahteva posebno pozornost prevajalca. V prevajalski praksi se srečujemo z različnimi metodami prevajanja narečnih elementov v literarnih besedilih, vse od prevoda s standardnim jezikom do uporabe ciljnega narečja. Cilj naloge je raziskati v kolikšni meri so narečni elementi izvirnega besedila ohranjeni v ciljnem besedilu in na kakšen način se je prevajalec literarnega dela lotil prevajanja le teh. Literarna osnova za primerjavo je delo Prežihovega Voranca Samorastniki in njegova nemška različica Wildwüchslinge.
Ključne besede: Ključne besede: narečni element, narečje, izvirni jezik, ciljni jezik, standardni jezik, pogovorni jezik, prevajanje.
Objavljeno: 27.07.2010; Ogledov: 2037; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (511,47 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici