SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA WALDORFSKE OŠ IN JAVNE OŠ PRI SLOVENŠČINI V PRVEM TRILETJU
Barbara Domajnko, 2010, diplomsko delo

Opis: Waldorfska osnovna šola v prvem triletju otrokom pri pouku slovenščine nudi počasnejši ritem, kar sem preučila s primerjavo minimalnih standardov znanja z vidika ciljev ter števila ciljev, saj je teh manj kakor pa v učnem načrtu javne osnovne šole. Učenci v waldorfski osnovni šoli uporabljajo manj učnih sredstev, v prvem triletju waldorfske šole namreč ni učbenikov, delovnih zvezkov ali delovnih listov. Tudi učitelji ne uporabljajo priročnikov, učbenikov ali delovnih listov. Pri samem pouku v waldorfski šoli se ne uporablja računalnika, televizije ali kakršnega koli drugega multimedijskega pripomočka. Učenci v waldorfski šoli v prvem in drugem razredu za pisanje uporabljajo voščenke, medtem ko v javni osnovni šoli uporabljajo že barvice, svinčnike in nalivna peresa. Učenci v waldorfski osnovni šoli dobijo berilo šele takrat, ko so pripravljeni za branje. Tudi obravnava črk poteka v waldorfski osnovni šoli nekoliko drugače od obravnave črk v javni osnovni šoli. Učenci waldorfske šole začnejo črke obravnavati že v prvem razredu po monografskem postopku pridobivanja črk ter postopnem zaporedju usvajanju črk, katera prevladujeta tudi v javni šoli, vendar ima učitelj javne devetletne osnovne šole možnost uporabe tudi kompleksnega postopka pridobivanja črk ter možnost hkratnega usvajanja črk.
Ključne besede: waldorfska osnovna šola, prvo triletje, minimalni standardi znanja, književni pouk, jezikovni pouk, učna sredstva, postopek pridobivanja črk, zaporedje usvajanja črk
Objavljeno: 15.04.2010; Ogledov: 3155; Prenosov: 389
.pdf Polno besedilo (1,80 MB)

2.
Metoda stalnega analiziranja izkazanega znanja učencev kot orodje upravljanja v šolstvu
Darko Zupanc, 2010, doktorska disertacija

Opis: Organizacije naj bi imele postavljene jasne cilje kakovosti, upravljanje sistema in odločanje na različnih nivojih naj bi temeljilo na analizah in relevantnih podatkih. Tradicionalni vzgojno-izobraževalni sistemi in šolske prakse pogosto ne sledijo tem zahtevam. Načrtovanje v šolstvu ne more temeljiti zgolj na naštevanju učnih vsebin in metod, ampak mora biti usmerjeno učno-ciljno. Kurikul že v konceptu pomeni nekaj drugega kot učni načrt, presega zgolj načrtovanje poučevanja in učenja. Osnovne zahteve kurikularnega pristopa so racionalnost, eksaktnost in preverljivost učnih ciljev. Kurikul se obravnava na treh ravneh: načrtovani, izvedbeni in še posebej doseženi kurikul, kjer se preverja v učnem procesu dosežene merljive učne cilje. V šolskem sistemu je potrebno opredeliti standarde znanja. Opisovanje vsebinskih standardov znanja (ang. content standards) ni dovolj. Z nacionalnimi preizkusi znanja in/ali državnimi izpiti je potrebno umeriti standarde dosežkov (ang. performance standards). V šolskih sistemih z državnimi izpiti, kot je v Sloveniji matura, ali drugimi oblikami nacionalnih preverjanj znanja se dosežke poleg certificiranja lahko uporabi za povratno informacijo učiteljem, šolam in drugim strokovnjakom. Tako pridobljeni rezultati sumativnega (zbirnega) preverjanja znanja se lahko uporabijo za načrtovanje učiteljevega dela v prihodnje in za poučevanje naslednjih generacij učencev; to se opredeli kot drugi nivo formativnega preverjanja znanja. Namen formativnega preverjanja je, da se ugotovi katere prilagoditve, dopolnitve in usmeritve pri poučevanju in učenju so potrebne, ko se znanje še oblikuje (formira). Metoda stalnega analiziranja izkazanega znanja kot orodje upravljanja v šolstvu lahko na dolgi rok sistematično vodi k izboljšavam pri poučevanju, večji učinkovitosti in managementu kakovosti. Disertacija v empiričnem delu opisuje razvoj, zgradbo in zmožnosti Orodja za analize izkazanega znanja ob zaključku srednje šole, slovenskega sistema povratnih informacij za šole (ang. School Performance Feedback System). Z razvojnim in raziskovalnim delom, je bila kot nadgradnja razvito Orodje za upravljanje v šolstvu, kot prispevek k razvoju managementa kakovosti v šolskih sistemih z zunanjim preverjanjem znanja. Disertacija vsebuje rezultate in izsledke več raziskav: · Prikaz zgolj enega kazalca lahko ustvarja zmotno predstavo o uspešnosti šole pri pripravi in usposabljanju dijakov za maturo. · Pri izbiri maturitetnih predmetov pride do pomembnih razlik med predmeti; naravoslovne predmete izbirajo dijaki z višjim doseženim splošnim znanjem, družboslovne predmete pa dijaki z nižjim doseženim splošnim znanjem. · Šola oz. oddelki na šoli po dosežkih v znanju med predmeti niso homogeni; niso enako uspešni pri vseh šolskih predmetih. Šola oz. oddelek na šoli je pri enem od predmetov lahko nadpovprečno uspešen, pri drugem pa podpovprečno. · V nekaj zaporednih letih na šoli lahko pride do pomembnih sprememb v splošnem uspehu zaradi variabilnosti v dosežkih pri posameznih predmetih. · Poleg variabilnosti dosežkov v splošnem uspehu in/ali pri posameznem predmetu med šolami je enako pomembna tudi variabilnost dosežkov splošnega uspeha in/ali variabilnost dosežkov pri posameznem predmetu med oddelki znotraj šole. · Pri izključno eksterno ocenjenih delih izpitov se fantje pri ocenjevanju doseženega znanja in spretnosti približajo dekletom in jih lahko celo presežejo. · Dodeljene učiteljeve točke za interne dele izpitov so pri nekaterih predmetih v povprečju bližajo maksimalni vrednosti in se iz leta v leto povečujejo. Ta pojav se lahko opredeli kot inflacija ocen. Metoda stalnega analiziranja izkazanega znanja učencev kot orodje upravljanja v šolstvu se lahko uporablja pri ekspertnem vodenju nacionalnih šolskih politik (državni nivo), na nivoju šolskega managementa (ravnateljev) in v svetih šol v okviru managementa kakovosti (šolski nivo), na nivoju strokovnih aktivov in predmetnih učiteljev kot vodij
Ključne besede: standardi znanja v izobraževanju, kurikul, sumativno preverjanje znanja, dosežki učenca, kakovost v izobraževanju, orodje za upravljanje, orodja managementa kakovosti, učinkovitost v izobraževanju, samoevalvacija, izboljšave v šolstvu, stalno izboljševanje, analiza variabilnosti, s podatki podprto odločanje, podatki o doseženem znanju, sistem povratnih informacij v šolstvu
Objavljeno: 13.09.2010; Ogledov: 2869; Prenosov: 230
.pdf Polno besedilo (3,00 MB)

3.
PRIMERJAVA MONTESSORI OSNOVNE ŠOLE IN JAVNE OSNOVNE ŠOLE PRI SLOVENŠČINI V PRVEM TRILETJU
Martina Dvornik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je narejena primerjava montessori osnovne šole in javne devetletne osnovne šole v času prve triade pri predmetu slovenščina. Za obe šoli je značilno, da z različnimi pedagoškimi pristopi pripeljejo učence do znanja. Naloga vsebuje opravljene primerjave na štirih področjih. Med primerjavo splošnih ciljev predmeta so določena odstopanja, do katerih pride zaradi različnega načina poučevanja in koncepta šole. Primerjava minimalnih standardov znanja ob zaključku prve triade je pokazala, da je v javni osnovni šoli več minimalnih standardov, predvsem na področju domišljijskega besedila. Da pa učenci dosežejo te minimalne standarde znanja, zanje potrebujejo določena učna sredstva, ki se v omenjenih šolah močno razlikujejo, kakor tudi način opismenjevanja. Razlike med primerjanima šolama so velike in zelo izstopajo. Učenci v montessori osnovni šoli pričnejo pridobivati črke že ob vstopu, oziroma se s tem srečajo že v vrtcu. V prvi triadi se učijo zapisa malih in velikih pisanih črk, v javni devetletni osnovni šoli pa najprej velikih in nato malih tiskanih črk in v tretjem razredu spoznavajo male ter velike pisane črke. Postopek pridobivanja črk kot tudi zaporedje pridobivanja črk se med obema šolama močno razlikuje. Razlike so prisotne zaradi različnega didaktičnega materiala, kot tudi načina poučevanja.
Ključne besede: Montessori osnovna šola, učni načrt, prvo triletje, minimalni standardi znanja, učna sredstva, opismenjevanje, postopek pridobivanja črk, zaporedje pridobivanja črk
Objavljeno: 10.11.2011; Ogledov: 4053; Prenosov: 690
.pdf Polno besedilo (2,84 MB)

4.
PREIZKUSI ZNANJA PRI MATEMATIKI V PRVEM IN DRUGEM TRILETJU
Jasmina Bratec, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Preizkusi znanja pri matematiki v prvem in drugem triletju je bil ugotoviti, ali znajo študenti, ki so tik pred vstopom v učiteljski poklic, sestaviti kvaliteten preizkus znanja pri matematiki ter v kolikšni meri poznajo osnovne didaktično-matematične pojme (učne cilje, standarde in tipe znanja, reprezentacije), s katerimi se srečamo pri izdelavi preizkusa znanja pri matematiki. Pri raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. V analizo je bilo vključenih 57 preizkusov znanja za prvo in drugo triletje, ki so jih v okviru predmeta Didaktika matematike izdelali študenti 3. letnika smeri Razredni pouk Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Pri analizi preizkusov znanja je bila v pomoč vnaprej pripravljena preglednica s postavkami. Rezultati omenjene raziskave so pokazali, da je zelo malo študentov v celoti upoštevalo navodila izdelave preizkusa znanja in da študenti ne znajo sestaviti kvalitetnega preizkusa znanja pri matematiki. Prav tako je bilo ugotovljeno, da imajo zelo veliko težav pri ustrezni določitvi matematično-didaktičnih pojmov, še posebej pri tipih in standardih znanja. Izkazalo se je namreč, da več kot polovica študentov nima znanja o zgoraj omenjenih pojmih. Raziskava je ugotavljala tudi, ali ima razred, za katerega je bil preizkus znanja izdelan, vpliv na kvaliteto izdelanega preizkusa. Rezultati kažejo, da ne, saj se je razlika pojavila samo za eno izmed postavk.
Ključne besede: preizkus znanja, reprezentacija, tipi znanja, standardi znanja, ocenjevanje
Objavljeno: 09.05.2012; Ogledov: 2036; Prenosov: 182
.pdf Polno besedilo (1,50 MB)

5.
PRIPRAVA MODELOV PREIZKUSA ZNANJA PRI PREDMETU NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA S POUDARKOM NA NARAVOSLOVNIH VSEBINAH
Doris Vučko, 2012, diplomsko delo

Opis: Testi znanja so ena izmed oblik preverjanja znanja, brez katerih v učnem procesu preprosto ne gre, zato smo se v našem diplomskem delu osredotočili prav na njih. Namen diplomskega dela je bil sestaviti nabor nalog za teste znanja pri predmetu naravoslovje in tehnika za četrti razred. Iz sestavljenih nalog smo po pravilih sestavili model testa. Pripravljene naloge so lahko učiteljem v pomoč pri sestavi njihovih testov. Najprej smo se osredotočili na pravila sestavljanja testov znanja, saj brez njih ne moremo sestaviti kakovostnega testa. Zanimalo nas je tudi, kakšen pogled imajo učitelji na sestavljanje testov znanja, zato smo izvedli kratko raziskavo, s katero smo ugotovili, da še zmeraj obstajajo učitelji, ki ne vedo sestaviti dobrega testa znanja. Izhajajoč iz teh ugotovitev smo sestavili 38 nalog, ki upoštevajo vse taksonomske stopnje po Bloomu.
Ključne besede: preverjanje znanja, testi znanja, naravoslovje in tehnika, cilji in standardi znanja, četrti razred
Objavljeno: 18.10.2012; Ogledov: 3380; Prenosov: 526
.pdf Polno besedilo (1,59 MB)

6.
DIDAKTIČNO-METODIČNE ZNAČILNOSTI POUKA SLOVENŠČINE V JAVNI DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI MONTESSORI
Lucija Hebar, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo naredili primerjavo med didaktično-metodičnimi značilnostmi pouka slovenščine v javni devetletni osnovni šoli in v osnovni šoli montessori v prvi triadi. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili življenje in delo ustanoviteljice osnovne šole montessori, gospe Marije Montessori, značilnosti te šole in didaktični material ter značilnosti javne devetletne osnovne šole in didaktični material javne osnovne šole. Za obe šoli je značilno, da z različnimi pedagoškimi pristopi in z različnim didaktičnim materialom oziroma različnimi učnimi pripomočki pripeljeta učence do znanja. Primerjavo med obema šolama smo naredili na treh področjih, in sicer primerjave splošnih ciljev predmeta, primerjave minimalnih standardov znanja in primerjave učnih sredstev pri predmetu slovenščina v prvi triadi. Pri primerjavi splošnih ciljev smo ugotovili, da ni nobenih razlik. Pri primerjavi minimalnih standardov znanja smo ugotovili, da obstajajo razlike v številu, v javni devetletni osnovni šoli je več minimalnih standardov, predvsem na področju domišljijskega besedila. Največ razlik smo ugotovili pri primerjavi učnih sredstev, do razlik pa prihaja tudi v načinih opismenjevanja. V obeh osnovnih šolah smo opravili tudi hospitacije. Primerjali smo način poučevanja učiteljev in ugotovili velike razlike.
Ključne besede: Pouk slovenščine, javna devetletna osnovna šola, osnovna šola montessori, prva triada, didaktični material, splošni cilji predmeta, minimalni standardi znanja, učna sredstva, hospitacije
Objavljeno: 09.12.2014; Ogledov: 838; Prenosov: 107
.pdf Polno besedilo (1,09 MB)

7.
Pravopisna zmožnost tretješolcev v Slovenskih Konjicah
Jožica Škorjanc, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Pravopisna zmožnost tretješolcev v Slovenskih Konjicah je v teoretičnem delu najprej na kratko predstavljena pravopisna zmožnost kot del sporazumevalne zmožnosti. Zapisani so tudi operativni cilji in standardi znanja iz učnega načrta za slovenščino v osnovni šoli (2011), ki se povezujejo s pravopisno zmožnostjo učencev ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Predstavljena so tudi poglavja iz pravopisa, vezana izključno na operativne cilje pravopisne zmožnosti učencev na koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Teoretičnemu delu sledi empirični del, v katerem se je s preizkusom znanja preverjalo pravopisno znanje izbranih 99 učencev ob koncu 3. razreda, to je ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Pravopisna zmožnost tretješolcev se je preverjala s pomočjo testa v obliki besedila s pravopisnimi napakami, ki naj bi jih učenci pravopisno ustrezno popravili. V testu (besedilu s pravopisnimi napakami) je bilo zajetih vseh 11 operativnih ciljev pravopisne zmožnosti, ki naj bi jih učenci usvojili v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju in so zapisani v učnem načrtu za slovenščino v osnovni šoli (2011). Pravopisno znanje tretješolcev se je preverjalo glede na spol, razred in šolo ter po posameznem cilju pravopisne zmožnosti. Na podlagi rezultatov je bilo ugotovljeno, da imajo obravnavani tretješolci precej dobro usvojene cilje, vezane na pravopisno zmožnost. Slabše rezultate so dosegli pri ciljih ločeno pisanje nikalnice pred glagolom, pri rabi končnih ločil in rabi vejice pri naštevanju. Navedene primanjkljaje bi učenci z raznolikimi vajami, utrjevanjem, natančnostjo in vztrajnostjo zagotovo lahko odpravili.
Ključne besede: sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, pravopis, učni načrt slovenščina, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, operativni cilji, standardi znanja
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 324; Prenosov: 38
.pdf Polno besedilo (2,60 MB)

8.
Izobraževanje otrok na domu
Anja Aleksič, 2017, diplomsko delo

Opis: Starši imajo pravico zahtevati od države, da njihovemu otroku zagotovi možnost izobrazbe, vključno s tem pa imajo starši pravico do svobodne izbire osnovnošolskega izobraževanja za svojega otroka. Odločijo se lahko za osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok v javni šoli ali zasebni šoli ali pa za izobraževanje na domu. Izobraževanje na domu je ena izmed najbolj raznolikih in prilagodljivih oblik izobraževanja, ki so danes na voljo. Starši se za izobraževanje otrok na domu odločajo iz več različnih razlogov, in sicer zaradi krepitve družinskih vezi, individualnega dela z otrokom, posvečanja otrokovim interesom in talentom, kakovostnejšega znanja in podobno.
Ključne besede: Otrok, starši, izobraževanje, pravica do izobraževanja, izobraževanje na domu, šola, socializacija, standardi znanja.
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 64; Prenosov: 24
.pdf Polno besedilo (883,79 KB)

9.
(Ne)usvojeni cilji pravopisne zmožnosti v prvem vzgojnoizobraževalnem obdobju
Polonca Šek Mertük, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Pravopisna zmožnost spada med temeljne sporazumevalne zmožnosti. Učenci jo začnejo sistematično razvijati z začetkom šole. Do konca prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja naj bi usvojili enajst operativnih ciljev, vezanih na pravopisno zmožnost. Raziskav, ki bi preverjale, koliko so učenci usvojili pravopisno zmožnost, je premalo. Prispevek prikazuje stanje (ne)usvojenosti pravopisne zmožnosti v raziskavo vključenih tretješolcev, na podlagi katerega lahko (bodoči) učitelji še bolj načrtno obravnavajo posamezne pravopisne teme.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, slovenščina, učni načrti, standardi znanja, učni načrt za slovenščino, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, cilji pravopisne zmožnosti
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 17; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (96,58 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici