Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Za pričetek izvajanja pooblastil in nalog policija načeloma potrebuje sprožilno situacijo, oziroma izpolnitev določenih pogojev s strani posameznika, ki dovoljujejo pričetek izvajanja pooblastil in nalog ter s tem poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine. Z namenom, da se zoper osebo v postopku ne bi zlorabila ali prekoračila pooblastila s strani organov, ki vodijo postopek, pa je zakonodajalec sestavil varnostni mehanizem. Ta varnostni mehanizem sestavljajo varnostni in dokazni standardi, ki stremijo k temu, da se za dosego cilja uporabi najmilejše pooblastilo, saj se s tem na najmilejši možen način posega v posameznikovo življenje in zasebnost. Namen diplomske naloge je bralcem predstaviti sprožilno situacijo oziroma zakonsko določene pogoje za začetek policijskega postopka. Pri diplomskem delu smo si v zvezi z nalogo zastavili tri hipoteze, ki se nanašajo na policijske posege v človekove pravice in temeljne svoboščine. Opisali smo dokazne standarde in razloge za sum storitve kaznivega dejanja, varnostne standarde in verjetnosti pričakovanja, ter z izvlečki Zakona o kazenskem postopku, Zakona o nadzoru državne meje in Zakona o nalogah in pooblastilih policije pregledali dokazne in varnostne standarde v razmerju s posameznimi pooblastili policije s poudarkom-ločnico med »policist sme« in »policist lahko«. Analizirali smo primer odločbe Ustavnega sodišča glede rutinske kontrole prometa, tehtali policijska pooblastila v razmerju do varovanja človekovih pravic na protestnih shodih leta 2020 in primerjali tudi sprožilne situacije pri delu univerzitetne policije v Arkansasu v Združenih državah Amerike.
Ključne besede: policijska pooblastila, sprožilna situacija, dokazni standardi, varnostni standardi, človekove pravice, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 56; Prenosov: 3
Celotno besedilo (806,37 KB)

Opis: Univerzalna definicija sovražnega govora ne obstaja, zato se ta v okviru posameznih držav in organizacij, predvsem pa na eni strani na evropskih tleh, na drugi strani pa na ameriških tleh, razlikuje. Enako velja za sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih, četudi so zanj dodatno značilne še nekatere ključne lastnosti, kot so stalnost, potujočnost, anonimnost, medjurisdikcijska narava spletnih vsebin, širok nabor spletnih družbenih omrežij, etc. Problematika se pojavi že pri samoregulacijskih politikah posameznih spletnih družbenih omrežjih, pri čemer je razvidno, da e.g. Facebook, Instagram in Twitter, kot ena izmed največjih tovrstnih omrežij, sovražni govor pojmujejo drugače. S tem imamo v mislih razlike že v samem poimenovanju tega pojma, nadalje razlike glede tega, koga oziroma katere skupine posamezna spletna družbena omrežja vštevajo med zaščitene kategorije na podlagi določenih osebnih okoliščin, nenazadnje pa v podrobnejši izpeljavi teh splošnih definicij. Ta spletna družbena omrežja torej sovražni govor najprej prepoznavajo, nato pa se nanj morebiti odzivajo in ga sankcionirajo predvsem preko svojih lastnih smernic oziroma pravil. Do te situacije pride, ker platforme družbenih medijev običajno niso vezane na teritorialnost oziroma jurisdikcijo določenega ozemlja, na katerem se zgolj uporabljajo, nimajo pa tam svojega sedeža podjetja. V kolikor pa ima določeno podjetje družbenih medijev sedež v določeni nacionalni jurisdikciji, bodo predpisi te jurisdikcije nanj neposredno vplivali, kar bo posledično (običajno) pomenilo tudi večjo odzivnost na (dodatne) zahteve te jurisdikcije po omejitvi sovražnega govora na spletnih družbenih omrežjih. A izpostaviti velja, da večino teh spletnih družbenih omrežij upravljajo ameriška (zasebna) podjetja, s sedežem v posameznih državah Združenih držav Amerike, zato se zanje (običajno) uporabi zgolj tista jurisdikcija, ki je značilna za ameriški prostor. Za slednjega je sicer res značilna poudarjena svoboda govora kot splošno pravilo že na ustavni ravni, a se ta v skladu z odločitvami sodišč ne razširi na zasebna podjetja. To poenostavljeno pomeni, da so ta podjetja upravičena do uporabe svojevrstnih (lastnih) smernic, glede katerih je njihova odgovornost izključena. Ravno nasprotno pa za evropske standarde ni dovolj, da bi bil sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih prepuščen njihovi samostojni ureditvi, zato je zanje značilna strožja ureditev bodisi na ravni posameznih držav bodisi na mednarodni ravni. Predvsem pri prvi je potrebno biti izjemno previden, da ne bi s takšno ureditvijo organi posameznih držav pretirano posegali v eno izmed temeljnih svoboščin posameznika, tj. v svobodo izražanja. Zato je toliko pomembnejša ureditev tematike na mednarodni ravni, predvsem z ureditvijo Evropske unije, ki do tovrstne tematike pristopa previdneje, a hkrati daje minimalna skupna načela prepoznavanja, odziva in posledic sovražnega govora na spletnih družbenih omrežjih njenim državam članicam.
Ključne besede: sovražni govor, spletna družbena omrežja, Facebook, Instagram, Twitter, evropski standardi, ameriški standardi, svoboda izražanja
Objavljeno v DKUM: 23.02.2023; Ogledov: 384; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,45 MB)

Opis: Vsaka organizacija pri poslovanju porablja in obrablja prvine poslovnega procesa. Informacijam o vrednosti teh porab in obrab pravimo poslovni stroški. Za potrebe vrednotenja poslovnih učinkov moramo poslovne stroške ločiti na proizvajalne in neproizvajalne. Ta delitev je ključna, saj omogoča pravilno vrednotenje in izkazovanje posameznih računovodskih postavk (npr. zalog in odhodkov), kar posledično vpliva tudi na temeljne računovodske izkaze in preko izkaza poslovnega izida posredno tudi na davčno osnovo. Proizvajalne stroške pomensko definirajo tako Slovenski računovodski standardi kot Mednarodni standardi računovodskega poročanja. Oboji so med seboj vsebinsko harmonizirani, vendar pa Slovenski računovodski standardi proizvajalne stroške definirajo eksplicitno, česar v Mednarodnih standardih računovodskega poročanja ne bomo zasledili. V raziskavi smo se zato ukvarjali s problemom, koliko je dejansko poenoteno razumevanje proizvajalnih stroškov med slovenskimi računovodji. S pomočjo spletne anketne raziskave in analize pridobljenih podatkov smo ugotovili, da med slovenskimi računovodji v razumevanju proizvajalnih stroškov ni pomembnih razlik. Poleg tega smo ugotovili, da je v povprečju na vprašanja v anketi manj kot polovica anketiranih odgovorila s strokovno najbolje utemeljenim odgovorom, kar razkriva, da je pri razumevanju proizvajalnih stroškov med slovenskimi računovodji še prostor za izboljšave. Glede na te ugotovitve smo tudi predstavili tri možne načine izboljšanja razumevanja proizvajalnih stroškov, s katerimi bi lahko izboljšali ugotovljeno stanje.
Ključne besede: stroški, proizvajalni stroški, vrednotenje zalog, analiza, Slovenski računovodski standardi, Mednarodni standardi računovodskega poročanja.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 187; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,79 MB)

Opis: Poslovno poročanje, temelječe na v preteklost usmerjenem pregledu poslovanja, v današnjem času perečih okoljskih in družbenih izzivov ne zagotavlja več dovolj dolgoročno relevantnih informacij za heterogene skupine deležnikov. Rešitev se kaže v združevanju finančnih in nefinančnih podatkov o poslovanju družb. Predvsem poročanje o nefinančnih in v sklopu le-teh trajnostnih informacijah, prinaša gospodarskim družbam nemalo izzivov, vprašanj in dilem. Zaradi predvidenih koristi trajnostnega poročanja, se na ravni globalnega gospodarstva kaže trend nujnih zakonskih oziroma regulativnih spodbud. ZGD-1, v skladu z evropskimi direktivami, v 70. členu opredeljuje minimalni nabor zahtevanih vsebin poslovnega poročila, v sklopu posebnih določb za subjekte javnega interesa pa opredeljuje tudi kriterije za obveznost objave izjave o nefinančnem poslovanju. V magistrskem delu smo preučevali stopnjo vpetosti in razvitosti trajnostnega poročanja v letnih poročilih subjektov javnega interesa. Zakonska regulativa se je izkazala kot dober motivator za vključevanje vsebin o nefinančnem poslovanju. Trajnostno poročanje je prisotno in predstavlja uveljavljeno prakso pri večini analiziranih družb. Praksa trajnostnega poročanja med subjekti javnega interesa, kaže na pozitiven trend vpetosti upravljavskih, okoljskih in družbenih informacij v letna poročila, ugotavljamo pa splošno pomanjkanje poglobljenega in celovitega pristopa k predstavitvi tovrstnih informacij. Največ odprtih možnosti za izboljšavo smo v okviru analize vpetosti trajnostnega poročanja v letna poročila preučevanih družb našli v vključevanju trajnostnih informacij v poglavje o obvladovanju oz. upravljanju tveganj. Pri analizi izjav o nefinančnem poslovanju največ možnosti za izboljšave vidimo v obširnejšem poročanju o človekovih pravicah ter o boju proti korupciji in podkupovanju.
Ključne besede: trajnostno poročanje, subjekti javnega interesa, nefinančne informacije, izjava o nefinančnem poslovanju, ZGD-1, standardi GRI
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 330; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: Diplomsko delo predstavlja potek izgradnje učnega okolja o globalnih standardih GS1. Predstavljene so možnosti inovativnih pristopov v poučevanju z različnimi vrstami učenja kot so: navzkrižno učenje, učenje z argumentacijo, naključno učenje, kontekstno učenje, učenje z zgodbami in izkustveno učenje; različnimi tehnikami kot so: analitično razmišljanje, prikrito ocenjevanje, viharjenje misli, timsko delo in orodji kot so avdio, video, uganke, igre, virtualna resničnost, igrifikacija, mobilne aplikacije in e-učilnica. Podana je predstavitev sistema za podporo učenja Moodle in vtičnikov za inovativne načine priprave vsebin. Končni izdelek je prototip spletne učilnice za namene poučevanja kandidatov za prvo stopnjo certificiranja GS1 "Razume standarde GS1". V prototipu so uporabljene privzete funkcije Moodla kot so forumi, slovar, strani, povezave do video vsebin in vtičniki H5P, Igra, Level Up! ter BigBlueButton.
Ključne besede: Standardi GS1, Moodle, spletna učilnica, inovativne metode učenja
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 609; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,30 MB)