| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava običajnega prebivališča v Bruseljski uredbi IIa z ureditvijo običajnega prebivališča v Republiki Sloveniji
Maja Potkolnjak, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga predstavlja opredelitev zelo širokega pojma običajnega prebivališča, ki je povezan z drugimi pojmi, kot so: stalno prebivališče, začasno prebivališče in zakonsko prebivališče ter težave v zvezi z njim. Na tem področju je zelo pomembna sodna praksa, saj je Sodišče Evropske unije odločilo, da mora nacionalno sodišče ugotavljati običajno prebivališče posameznika, ob upoštevanju vseh dejanskih okoliščin posameznega primera. Bruseljska uredba IIa ne določa definicije običajnega prebivališča, zato je pogoje za opredelitev določilo Sodišče Evropske unije. Opredelitev pojmov stalnega, začasnega in zakonskega prebivališča v Republiki Sloveniji določa Zakon o prijavi prebivališča. Za stalno prebivališče je značilna njegova trajna povezanost s posameznikom. V povezavi s stalnim prebivališčem je zakonsko prebivališče, ki omogoča registracijo prebivališča ljudem, ki nimajo stalnega prebivališča. Če posameznik določen čas prebiva izven naslova stalnega prebivališča zaradi določenih razlogov, mora prijaviti začasno prebivališče. Z običajnim prebivališčem so povezane številne težave – lažne prijave stalnega prebivališča in fiktivni naslovi.
Ključne besede: Običajno prebivališče, stalno prebivališče, začasno prebivališče, zakonsko prebivališče.
Objavljeno: 30.11.2017; Ogledov: 520; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
Stalno in običajno prebivališče kot kriterija za določitev mednarodne pristojnosti po Bruseljski uredbi I bis in Bruseljski uredbi II bis
Anja Pintar, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam pojem stalnega ter običajnega prebivališča kot kriterija za določitev mednarodne pristojnosti po Bruseljski uredbi I bis in II bis. Razumevanje omenjenih pojmov se po posameznih državah in pravnih virih razlikuje. Stalno prebivališče toženca predstavlja v členu 4 Bruseljske uredbe I bis pojem, na katerem je utemeljena splošna mednarodna pristojnost. V nadaljevanju nas uredba v členu 62 napoti k uporabi nacionalnih pravil za opredelitev stalnega prebivališča fizične osebe, v členu 63 pa najdemo avtonomno razlago za opredelitev stalnega prebivališča pravne osebe. Pravila v Bruseljski uredbi II bis primarno temeljijo na državljanstvu in konceptu običajnega prebivališča, ki ga uredba ne definira. V diplomskem delu sem skušala primerjati ter najti povezave med opredelitvijo pojma običajnega prebivališča otroka in običajnega prebivališča odrasle osebe. Številne smernice, ki so se izoblikovale skozi sodno prakso Sodišča Evropske unije, je mogoče upoštevati pri opredelitvi obeh običajnih prebivališč, nekatere izmed smernic pa so primerne le za opredelitev enega izmed pojmov. V uredbi Rim I in Rim II so opredeljeni pojmi običajnega prebivališča za družbe in druge subjekte, s pravno osebnostjo ali brez nje ter fizične osebe, ki opravljajo poslovno dejavnost. Ne podajata pa opredelitvi za fizične osebe, ki ne opravljajo svoje poslovne dejavnosti. Zato bi se ta pojem moral razlagati smiselno v skladu s sodno prakso glede običajnega prebivališča v okviru drugih pravnih virov, predvsem Bruseljske uredbe II bis.
Ključne besede: stalno prebivališče, običajno prebivališče, Bruseljska uredba I bis, Bruseljska uredba II bis, uredba Rim I, uredba Rim II, dedna uredba
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 63; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (463,47 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici