| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
STALNE BESEDNE ZVEZE IN AFORIZMI V BESEDILU IN PODOBI
Maja Potočar, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Stalne besedne zveze in aforizmi v besedilu in podobi je praktično delo, ki v svoji vsebini zajema predstavitev in preučevanje umetniških del, ki vsebujejo takó besedilo kot podobo. Umetnost, ki povezuje besedilo in podobo, nas spremlja že od nekdaj, nikoli pa se tovrstni umetnosti ni posvečala posebna pozornost, pa čeprav nas spremlja tako rekoč na vsakem koraku. Lahko bi se celo reklo, da v preteklosti v galerijah ni bilo veliko risb, ki so vsebovala besedila, ampak se je to v zadnjih desetletjih precej spremenilo. Ker »tovrstna« umetnost tudi nima svojega poimenovanja, sem sprva naletela na težave pri izbiri naslova za svojo diplomsko nalogo. Z mentorico sva ugotovili, da je najprimernejši naslov »Stalne besedne zveze in aforizmi v besedilu in podobi«, saj ta naslov najbolj natančno opredeljuje vrste besedila, ki sem jih sama uporabila pri svojih ilustracijah. Umetniki, ki jih bom kasneje predstavila, pa uporabljajo čisto različna besedila, tako da bi jih težko spravila na skupni imenovalec. Ponekod so to zgolj besede, ki podprejo podobe, zamisli, prebliski. Celo krajše pripovedi. V teoretičnem delu je splošni pojem umetnosti z vsebovanim besedilom razčlenjen na risbo in njene podzvrsti ter na vrste besedil, pri katerih sem se omejila na stalne besedne zveze in aforizme. Nadalje so predstavljeni nekateri projekti, ki so bili izvedeni z namenom predstaviti umetniška dela, ki vsebujejo besedilo in podobo ter dva vidna predstavnika tovrstne umetnosti, David Shrigley in Maira Kalman. V praktičnem delu naloge predstavim svoje stvaritve, ki so razdeljene v dva sklopa; ilustracije lastnih aforizmov in ilustracije stalnih besednih zvez, ki se uporabljajo v slovenskem jeziku.
Ključne besede: Risba, skica, ilustracija, stalne besedne zveze v slovenščini, aforizmi.
Objavljeno: 22.07.2015; Ogledov: 1376; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (4,19 MB)

2.
IDIOMI V AMERIŠKI NANIZANKI RAZOČARANE GOSPODINJE IN NJIHOVI PREVODI V SLOVENSKIH PODNAPISIH
Rok Fištravec, 2014, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu z naslovom Idiomi v ameriški nanizanki Razočarane gospodinje in njihovi prevodi v slovenskih podnapisih obravnavam idiome, ki so se pojavili v prvi sezoni omenjene televizijske nanizanke, in njihove prevode v slovenskih podnapisih. Idiomi so nepogrešljiv del vsakega jezika. Uporabljamo jih v različnih situacijah vsakdanjega življenja. Prištevamo jih med stalne besedne zveze. Imajo ustaljeno strukturo, ki omogoča malo ali nič spreminjanja. Za naravnega govorca določenega jezika imajo idiomi več ali manj jasen pomen. Tujemu govorcu pa lahko idiomi marsikdaj predstavljajo težavo pri razumevanju, saj je temeljna značilnost idiomov ta, da nosijo preneseni pomen, ki ga je v nekaterih primerih nemogoče razbrati iz njihovih sestavnih elementov. Zato je toliko bolj pomembno, da prevajalec idiom razume in pri prevajanju ohrani njegov pomen oziroma ga uspešno prenese v ciljni jezik. Pri tem se lahko pojavijo tudi določene težave, ki od prevajalcev pri prevajanju zahtevajo ubiranje različnih strategij, še posebej pri prevajanju za podnapise. V prvem delu diplomskega dela so predstavljeni idiomi, njihova struktura in značilnosti. V drugem delu so opisani podnaslavljenje in splošne smernice, ki veljajo zanj. V zadnjem poglavju so zajeti idiomi in njihovi prevodi v slovenskih podnapisih za nanizanko Razočarane gospodinje, kjer sem vsak izbran idiom podrobno opisal in komentiral ustreznost prevoda.
Ključne besede: idiomi, stalne besedne zveze, prevajanje idiomov, podnapisi, podnaslavljanje, podnaslavljanje za televizijo, televizijska nanizanka, Razočarane gospodinje
Objavljeno: 18.07.2014; Ogledov: 1289; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (299,64 KB)

3.
KRUH KOT KLJUČNA BESEDA SLOVENSKEGA KULINARIČNEGA TURIZMA
Urša Kac, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Kruh kot ključna beseda slovenskega kulinaričnega turizma z različnimi jezikoslovnimi analizami preučujemo leksem kruh, da bi pokazali, kako pomembno mesto zaseda v slovenskem mentalnem leksikonu. S korpusno analizo v splošnem korpusu Gigafida in turističnem korpusu TURK smo pridobili sopojavnice ter z njimi sestavili seznam najpogostejših prostih in stalnih besednih zvez s sestavinami kruh, krušen in kruhov. Najpogostejše leve sopojavnice leksema kruh so vrstni pridevniki, ki v glavnem tvorijo terminološke besedne zveze, mnogo je tudi sopojavnic iz vrst glagolov, ki so pogosto sestavina frazeoloških besednih zvez, najbolj pa v turističnih besedilih izstopa besedna zveza krušna peč, sinonim domačnosti in topline slovenskega podeželja. Preučujemo tudi frazeme s sestavino kruh iz Slovarja slovenskih frazemov, ki po številu izstopajo med vsemi ostalimi frazemi s področja kulinarike. Frazemi v največji meri izražajo povezavo kruha z delom, kar je vidno tudi v določenih tvorjenkah iz besedne družine kruh. Besedna družina je sestavljena iz 52 tvorjenk, po večini izpeljank, zbranih iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Pleteršnikovega slovarja. Obsežen del raziskave smo namenili krušnim imenom, ki smo jih zbrali v strokovnem gradivu, na spletnih straneh pekarn in s korpusi ter jih klasificirali v enajstih tipov. Kruh, ki je največkrat poimenovan po sestavinah, obliki in namenu oz. priložnosti uporabe, smo nato razdelili še na opozicije kruh nekoč in danes, praznični in vsakdanji kruh ter pekovski in domači kruh. Lokalna raba leksema kruh in živa raba avtohtonih krušnih imen, preverjeni z vprašalnikom, sestavljenim posebej za Društvo kmečkih žena Slovenska Bistrica, kažeta, da je najbolj priljubljena besedna zveza s sestavino kruh domači kruh in da vprašane največkrat uporabijo frazem biti dober kot kruh. Kruh je torej globoko zasidran v mentalnem leksikonu slovenskega jezika, nekatere najpogostejše zveze pa izpostavljajo potencial, ki bi ga bilo smiselno upoštevati tudi v slovenski kulinarični ponudbi.
Ključne besede: ključna beseda kulture, korpusni pristop, sopojavnice, stalne besedne zveze, krušna imena, besedna družina kruh, frazemi s sestavino kruh.
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 924; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici