| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Davčnopravni vidiki stalne poslovne enote
Branka Tekavčič, 2016, magistrsko delo

Opis: Koncept stalne poslovne enote služi ugotavljanju, ali je država vira upravičena obdavčiti dobiček, ki ga je ustvarila tuja družba z opravljanjem aktivnosti na njenem ozemlju, ter predstavlja osrednji mehanizem za prerazporejanje pravic do obdavčenja med državo vira in državo rezidentstva. Izraz “stalna poslovna enota” je v petem členu Vzorčnega sporazuma OECD definiran kot stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno poteka poslovanje družbe. Vzorčni sporazum OECD na splošno predstavlja široko sprejet model in podlago za sklepanje bilateralnih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Sporazumi na splošno določajo, da se dobiček tuje družbe obdavči v državi le, če tuja družba posluje v državi prek stalne poslovne enote, ki se ji lahko pripiše ta dobiček. Razvoj mednarodnega poslovanja, ob tem še posebej elektronskega, je prineslo nove izzive pri ugotavljanju obstoja stalne poslovne enote. Veljavna pravila so pokazala pomanjkljivosti, ki lahko omogočajo zmanjševanje davčnih osnov in prenašanje dobičkov oziroma tveganje dvojnega ne-obdavčenje, hkrati pomanjkanje jasnosti in enotne razlage obstoječih pravil povzroča tveganje dvojnega obdavčevanja. Gospodarstveniki želijo upravičiti tuje investicije, pomanjkanje jasne davčno-pravne opredelitve stalne poslovne enote lahko povzroči zmanjšanje ali opuščanje tujih investicij, davčne oblasti pa so zaskrbljene zaradi tveganja zmanjševanja davčnih prihodkov. Pokazala se je potreba po dopolnitvi davčno-pravne opredelitve stalne poslovne enote. Glede izjem, ki ne predstavljajo stalne poslovne enote, je potrebno zagotoviti, da bodo omejene le na tiste aktivnosti, ki so dejansko pripravljalne ali pomožne narave. Potrebna je uvedba novega pravila, ki bo preprečevalo umetno drobljenje celovitih aktivnosti med povezane osebe. Definicijo stalne poslovne enote je potrebno spremeniti v smeri, ki bo preprečevala umetno nadomeščanje prodajnih pogodb z posredniškimi posli v okviru mednarodne skupine družb. Obstoječe mednarodne standarde je potrebno prenoviti zaradi preprečevanja zmanjševanja davčnih osnov in prenašanja dobičkov, za preprečevanje dvojnega obdavčevanja ter za zagotovitev vzdržnega davčnega sistema glede obdavčitve mednarodnega poslovanja. Pristop funkcionalno ločene družbe je najprimernejši način za ustrezno alokacijo dobička stalni poslovni enoti v večini primerov, zahteva dokaj strog pristop do stalnega mesta poslovanja, ki obravnava stalno poslovno enoto, kot bi bila ločena in neodvisna družba. Predlagane spremembe davčno-pravne opredelitve stalne poslovne enote se nanašajo na preprečevanje neupravičenega zmanjševanja obdavčitve prek nadomeščanja prodajnih pogodb s posredniškimi posli ali prek umetnega drobljenje celovitih poslovnih aktivnosti. Nadaljnje delo bo potrebno na razlagah davčno-pravne opredelitve stalne poslovne enote ter na uvedbi predlaganih sprememb v vzorčni sporazum. Spremembe Vzorčnega sporazuma OECD in Smernic OECD bodo omogočale obdavčitev dobičkov tam, kjer se opravljajo ekonomske aktivnosti, ki te dobičke ustvarjajo, oziroma obdavčevanje skladno s teritorialnim načelom.
Ključne besede: stalna poslovna enota, stalno mesto poslovanja, pripravljalna ali pomožna narava, poslovni dobiček, neodvisno tržno načelo, mednarodna družba, dvojno obdavčenje, dvojno ne-obdavčenje, zmanjševanje davčnih osnov in prenašanje dobičkov
Objavljeno: 05.09.2016; Ogledov: 800; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
Poslovni in davčni učinki pri spremembah mednarodnih poslovnih modelov
Maruša Fras Vengušt, 2016, magistrsko delo

Opis: Ne glede na panogo, v kateri delujejo mednarodna podjetja, se slednja v vsakodnevnem poslovanju srečujejo z vedno večjim pritiskom konkurence. Mednarodne skupine podjetij so zaradi tega primorane opraviti analizo svojega poslovanja, učinkovitosti svojih poslovnih procesov in modelov ter slednje prilagoditi spreminjajočim se pogojem poslovanja na globalnem trgu. Brez stalnih posodobitev svojega poslovanja, mednarodna podjetja hitro postanejo nekonkurenčna in zapadejo v položaj, v katerem generirajo izgube. Preoblikovanje podjetij postaja vse bolj razširjeno, saj podjetja poskušajo izboljšati svoje rezultate s prenosom lokacije opravljanja poslovne dejavnosti v države s cenejšo distribucijsko mrežo, nižjimi stroški proizvodnje ter ugodnejšimi davčnimi režimi. Zaradi morebitnega vpliva na lokalne davčne osnove, so transakcije preoblikovanja poslovnih modelov postale predmet povečanega nadzora s strani OECD in davčnih organov. Čeprav davčni razlogi načeloma niso glavni razlogi za poslovna preoblikovanja, pa spremembe v poslovni strukturi pogosto zahtevajo ustrezne spremembe tudi v davčni in pravni strukturi. Še posebej, ko se dobičkonosne dejavnosti prenesejo iz ene jurisdikcije v drugo, to lahko bistveno spremeni strukturo plačnikov davka v skupini mednarodnih podjetij. Namen magistrske naloge je zagotoviti, z davčnega vidika ter vidika transfernih cen, sistematično in strukturirano analizo splošnih značilnosti poslovnih modelov (proizvajalca in distributerja), ki jih uporabljajo mednarodna podjetja v procesu poslovnega preoblikovanja, s katerimi se poveča njihova učinkovitost in trajnostna konkurenčna prednost.
Ključne besede: poslovno preoblikovanje, transferne cene, poslovni model, neodvisno tržno načelo, proizvajalec, distributer, komisionar, stalna poslovna enota, neopredmetena sredstva
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 395; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

3.
PRIMERJALNO PRAVNI PRIKAZ DIREKTNE OBDAVČITVE DOBIČKA STALNE POSLOVNE ENOTE V SLOVENIJI, AVSTRIJI IN NA NIZOZEMSKEM
Evelina Novak, 2016, magistrsko delo

Opis: Davčna zakonodaja posamezne države poleg dobička družb, ki se štejejo za davčne rezidente, obdavčuje tudi določene poslovne aktivnosti, ki jih na njenem teritoriju izvajajo tuje družbe in se štejejo za davčne nerezidente. Pri tem davčna zakonodaja, tako domača kot tuja, za namene obdavčitve definira stalno poslovno enoto, ki je umetna tvorba in predstavlja dogovor o obdavčitvi med dvema državama. Družba ne more biti obdavčena v drugi državi, v kolikor v njej ne opravlja dejavnosti po stalni poslovni enoti. Obstoj stalne poslovne enote nerezidenta na območju ene države namreč pomeni pravico te države, da obdavči dohodke, ki jih je stalna poslovna enota ustvarila na njenem teritoriju. Za izogibanje in reševanje problemov, ki nastanejo iz dvojnega obdavčevanja se kot vodilo uporablja OECD-Vzorčna konvencija, ki predstavlja tudi orodje za sklenitev bilateralnih davčnih sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Po presoji aktivnosti družbe z vidika določb o obstoju stalne poslovne enote, se izvede kompleksna določitev dobička, ki je predmet obdavčitve v državi vira. Dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti je tisti dobiček, za katerega bi se lahko pričakovalo, da bi ga dosegla, če bi bila samostojna in ločena družba. Poročilo o pripisu dobička stalne poslovne enote uveljavlja poseben pristop, t.i. AOA princip za pripis dobička, ki ga davčni organi povečini priznavajo kot ustreznega. Lahko rečemo, da je stalna poslovna enota element, ki dokazuje povezavo med prihodkom, davčnim zavezancem in državo, da upraviči svojo pravico do obdavčitve. Koncept stalne poslovne enote, kot ga definira veljavna OECD-Vzorčna konvencija in tudi slovenska zakonodaja, že dolgo ni v koraku s trendi poslovanja. OECD ima z BEPS akcijskimi načrti, sprejetimi oktobra 2015, dobro zasnovo za preprečitev zlorab koncepta stalne poslovne enote in za odlivanje dobička. Vprašanje seveda je, kdaj in kako uspešni bodo novi ukrepi, ki jih večina držav članic OECD zaenkrat še ni implementirala v svojo nacionalno zakonodajo.
Ključne besede: stalna poslovna enota, pripis dobička, dvojno obdavčevanje, AOA princip, OECD-Vzorčna konvencija, konvencije, BEPS
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 585; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

4.
KORPORACIJSKO DAVČNO NAČRTOVANJE V LUČI UKREPOV EU IN OECD ZA ZAJEZITEV EROZIJE DAVČNE OSNOVE IN PREUSMERITEV DOBIČKA V JURISDIKCIJE Z UGODNEJŠO DAVČNO ZAKONODAJO
Rok Skuk, 2017, diplomsko delo

Opis: Mednarodno davčno pravo je razvejano in kompleksno področje mednarodnega javnega prava, ki temelji na prepleteni mreži bilateralnih mednarodnih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja, interakcijami med nacionalnimi davčnimi sistemi in njihovim vplivom na posameznike, gospodarske subjekte in države, ki kot udeleženci nastopajo v čezmejnih gospodarskih transakcijah. Obdavčevanje gospodarskih subjektov in transakcij v mednarodnem kontekstu predstavlja velik političen in socialni problem, obenem pa sproža številna fascinantna ekonomska, politična in pravna vprašanja, na katera zaradi tehnično kompleksne in politično sporne materije ni mogoče zlahka najti odgovorov. Enega takšnih problemov predstavlja že sama meja med davčnim načrtovanjem, ki je, kot bo predstavljeno v diplomskem delu, popolnoma zakonito delovanje davčnega zavezanca, in agresivnim davčnim načrtovanjem, ki presega meje pravno dopustnega ravnanja. Pri davčnem načrtovanju gre za sistematsko organiziranje davčnih zadev na način, da bo poslovanje davčnega zavezanca teklo na finančno najučinkovitejši način, česar potencialna posledica je lahko erozija davčne osnove zavezanca in prenos dobička v jurisdikcije z nizko ali ničelno davčno stopnjo, pri čemer gre že za agresivno davčno načrtovanje. Davkoplačevalci se z namenom plačila čim nižjega davka poslužujejo raznoraznih mehanizmov in struktur davčnega načrtovanja, ki so mogoče zaradi pravnih vrzeli in neskladji v mednarodnem sistemu obdavčevanja. Problem predstavlja tudi regulacija takšnih ravnanj in krpanje praznin, ki so nastajale vse od leta 1920, ko je bil vzpostavljen takšen mednarodni davčni sistem, kot ga poznamo še danes.
Ključne besede: transparentno obdavčevanje, dvonivojsko obdavčevanje, conduit družba, base družba, hibridno neskladje, preusmeritev dolga, stalna poslovna enota, davčni dogovor, dividende, obresti, davčni odbitek, davčni odtegljaj, tuja odvisna družba
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 621; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

5.
Poslovanje v tujini prek stalne poslovne enote
Rebeka Dobaja, 2019, diplomsko delo

Opis: Kadar se podjetje želi pozicionirati na tujem trgu, je najpomembnejše slediti trem načelom, in sicer, prvič, če podjetje posluje izven domače države, obdavči dobiček doma, razen če v tujini posluje prek stalne poslovne enote, drugič, če v tujini posluje prek stalne poslovne enote, se lahko dobiček obdavči v tujini, vendar samo tisti del dobička, ki se lahko pripiše stalni poslovni enoti in tretjič, davek, ki je že plačan v tujini, ga ni treba več plačati doma in se prizna kot odbitek. Pomembno vlogo igrajo pri tem konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki jih države sklenejo med seboj, s tem pa se podjetja lahko izognejo dvojni davčni obveznosti in nemoteno poslujejo tako doma kot tudi v tujini. Nemalokrat se zgodi, da posamezne multinacionalke želijo izkoristiti davčne vrzeli, s tem pa pridobiti nekaj ugodnosti na račun zmanjšanja davčne obveznosti. Proti takim aktivnostim se aktivno bori OECD s projektom BEPS na čelu. Skozi 15 ukrepov predstavljajo rešitve, za omogočanje enakopravnega položaja vsem podjetjem.
Ključne besede: stalna poslovna enota, tujina, davek od dohodka pravnih oseb, projekt BEPS, mednarodne pogodbe
Objavljeno: 23.07.2019; Ogledov: 134; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (557,54 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici