| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Učitelji in problematika nadarjenosti
Tatjana Kočet, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se predvsem ukvarjala z nadarjenostjo. Z nadarjenimi učenci se učitelji srečujejo vsakodnevno in njihova naloga je, da jih prepoznavajo in omogočajo razvoj njihovih nadpovprečnih sposobnosti, ki so največje naravno bogastvo sveta. Le ustrezno izobražen in informiran učitelj bo razvil »prava« stališča do nadarjenih učencev in njihove edukacije. V delu z nadarjenimi bo videl izziv in možnost ustvarjalnega dela, ne pa dodatne obremenitve. Šola mora biti prostor, k
Ključne besede: nadarjenost, nadarjeni učenci, devetletna osnovna šola, stališča učiteljev
Objavljeno: 17.02.2009; Ogledov: 3946; Prenosov: 876
.pdf Celotno besedilo (397,52 KB)

2.
TRANSMISIJSKI IN KOMUNIKACIJSKI MODEL KNJIŽEVNE VZGOJE - STALIŠČA UČITELJEV
Katja Bek, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so strnjene ugotovitve že opravljenih raziskav, v katerih so ugotavljali stališča in mnenja učiteljev o posameznih spremembah, ki jih je s seboj prinesla devetletna osnovna šola. Nadalje je zapisana primerjava strukture in vsebine med učnim načrtom za slovenski jezik za osemletno osnovno šolo ter učnim načrtom za slovenščino za devetletno osnovno šolo, in sicer primerjava prvih dveh razredov osemletne osnovne šole s prvim triletjem devetletne osnovne šole. Opisan je tudi komunikacijski model poučevanja književne vzgoje in nenazadnje izpostavljene posamezne spremembe, ki jih je prinesel prehod od transmisijskega h komunikacijskemu modelu književne vzgoje. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, na osnovi katerih smo ugotavljali (ne)znanje in stališča učiteljev razrednega pouka prvega in drugega triletja o komunikacijskem modelu književne vzgoje ter razlike med njimi.
Ključne besede: komunikacijski model književne vzgoje, učni načrt, stališča učiteljev, znanje učiteljev, razredni pouk, primerjava
Objavljeno: 15.04.2010; Ogledov: 2338; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

3.
STALIŠČA RAZREDNIH UČITELJEV O JEZIKOVNI KOPELI NA RAZREDNI STOPNJI OŠ
Maja Gregorn, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Stališča razrednih učiteljev o jezikovni kopeli v osnovni šoli sem se v teoretičnem delu osredotočila na najnovejše smernice Evropske unije za učenje tujih jezikov na razredni stopnji osnovne šole. Le-te so zelo pomembne za uvajanje novosti v osnovne šole na področju poučevanja tujih jezikov. V nadaljevanju govorim tudi o večjezičnosti in pridobivanju medkulturne kompetence, saj je oboje izjemnega pomena, ko govorimo o jezikovni kopeli. Ker je danes vedno bolj pomembno uvajanje tujega jezika v zgodnjem obdobju otrokovega razvoja, sem tudi tej temi posvetila posebno poglavje in predstavila, kakšno je poučevanje tujih jezikov v osnovni šoli. V nadaljevanju teoretičnega dela predstavljam zgodovino jezikovne kopeli in njene prednosti. Prav tako pa lahko bralec v moji diplomski nalogi najde razširjenost jezikovne kopeli v svetu, Evropi in v Sloveniji. Ker sem nekaj ur pouka v jezikovni kopeli izvedla tudi sama, v praktičnem delu diplomske naloge opisujem potek in uspešnost takega načina poučevanja tujega jezika. V zadnjem, empiričnem, delu diplomske naloge sem grafično prikazala rezultate študije primera o stališčih razrednih učiteljev o jezikovni kopeli v osnovni šoli, ki sem jo izvedla pri učiteljih, ki se z jezikovno kopeljo vsakodnevno srečujejo, in pri učiteljih, ki jezikovno kopel zelo slabo ali pa sploh ne poznajo.
Ključne besede: tuji jezik, večjezičnost, pridobivanje medkulturne kompetence, zgodnje poučevanje tujega jezika, jezikovna kopel, stališča razrednih učiteljev o jezikovni kopeli.
Objavljeno: 13.05.2010; Ogledov: 2580; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

4.
PRIPRAVA UČITELJEV NA DELO Z UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI V OSNOVNI ŠOLI
Petra Erjavc, 2011, diplomsko delo

Opis: Priprava učiteljev na delo z učenci s posebnimi potrebami v osnovni šoli je postala vedno bolj zahtevna, saj je vedno več učencev z različnimi potrebami vključenih v redne osnovne šole. Potrebno je več priprav na delo, sodelovanja s starši in več dodatnega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev. Glede na raznolikost posebnih potreb učencev, ki so vključeni v redne osnovne šole, so se spremenile tudi metode poučevanja, didaktični pripomočki in organizacija pouka. V veliko pomoč učiteljem in učencem s posebnimi potrebami sta individualiziran program in dodatna strokovna pomoč, ki pospešita in hkrati olajšata učenčev napredek. Različnost, drugačnost, izvirnost, individualnost učencev predstavlja osnovno izhodišče učiteljevega dela v šoli.
Ključne besede: Učenci s posebnimi potrebami, učenci z učnimi težavami, integracija, inkluzija, individualni program, stališča in priprava razrednih učiteljev na delo z učenci s posebnimi potrebami.
Objavljeno: 13.04.2011; Ogledov: 6470; Prenosov: 1252
.pdf Celotno besedilo (509,31 KB)

5.
STALIŠČA UČITELJEV OSNOVNIH IN SREDNJIH POKLICNIH ŠOL DO INKLUZIJE UČENCEV S POSEBNIMI POTREBAMI
Ksenja Vrhovnik, 2013, magistrsko delo

Opis: Inkluzivna šola pomeni varno, sprejemajočo in spodbujajočo šolsko skupnost, kjer so vsi posamezniki enako cenjeni. Da to dosežemo, je potrebo razvijati inkluzivne vrednote med vsemi zaposlenimi v šoli in tistimi, ki z njo sodelujejo. Raziskave v nekaterih evropskih državah so pokazale, da je inkluzija najbolj odvisna od učiteljevih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti v razredu. Razvoj inkluzivne prakse v razredu je odvisen od sposobnosti učiteljevega spopadanja z razlikami med učenci v razredu (kar predstavlja enega od največjih problemov), od učiteljevih stališč do otrok s posebnimi potrebami, njegovih znanj, pedagoških pristopov, poučevalnih metod, materialnih virov in od časa za upoštevanje različnosti učencev v razredu. Zelo pomembna pa je tudi podpora učitelju v šoli in zunaj nje. Namen empirične raziskave je bil ugotoviti, kakšna so stališča učiteljev, ki poučujejo učence s posebnimi potrebami v rednih osnovnih in srednjih poklicnih šolah, do inkluzije učencev s posebnimi potrebami in dejavnike, ki vplivajo na njihovo oblikovanje. Instrument raziskave je bil anketni vprašalnik, zbrani podatki so bili obdelani s programom SPSS. Raziskovalni vzorec je zajel 200 učiteljev slovenskih osnovnih in srednjih poklicnih šol. Rezultati kažejo, da imajo bolj pozitivna stališča do inkluzije: srednješolski učitelji v primerjavi z osnovnošolskimi, najmlajši učitelji in učitelji z najmanj delovnimi izkušnjami v primerjavi s starejšimi kolegi in tistimi z več leti izkušenj, učitelji z manjšim številom učencev s PP v razredu v primerjavi s tistimi z večjim številom teh učencev in učitelji, ki so pridobivali znanja o inkluziji s pomočjo različnih oblik izobraževanj v primerjavi s tistimi, ki so se o inkluziji izobraževali malo ali se sploh niso. Dobro načrtovana in kontinuirana izobraževanja za učitelje s področja inkluzije in večja prisotnost strokovnjakov s področja posebnih potreb v šolah, bi lahko vplivala na (še) boljšo usposobljenost in pripravljenost učiteljev za delo v inkluzivnih razredih ter posledično na njihova stališča.
Ključne besede: Inkluzija, učenci s posebnimi potrebami, stališča učiteljev
Objavljeno: 29.03.2013; Ogledov: 3329; Prenosov: 867
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

6.
Učitelji o izkustvenem učenju in poučevanju pri predmetu spoznavanja okolja
Vlasta Hus, 2010, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Izkustveno učenje je s kurikularno prenovo osnovne šole v Sloveniji (1998) postalo temeljno vodilo pri poučevanju predmeta spoznavanje okolja. Za njegovo implementacijo v prakso so zelo pomembna stališča učiteljev. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kaj o izbranih vidikih uresničevanja izkustvenega učenja menijo učitelji zajeti v vzorec iz severovzhodne Slovenije. Ugotovili smo, da ima večina učiteljev pozitivno stališče do izkustvenega učenja in poučevanja, vendar pa opozarjajo tudi na nekatere težave pri izvajanju izkustvenega učenja izven učilnice, ki se nanašajo na tako na organizacijsko, psihološko in materialno plat le tega.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, osnovna šola, izkustveno učenje, izkustveno poučevanje, spoznavanje okolja, stališča učiteljev
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1715; Prenosov: 105
URL Povezava na celotno besedilo

7.
STALIŠČA UČITELJEV O VEDENJU IN DOSEŽKIH ROMSKIH UČENCEV V OSNOVNI ŠOLI
Damijana Lebar, 2014, magistrsko delo

Opis: Učitelji učno uspešnost romskih učencev pogosto pripisujejo značilnostim njihovega socialnega okolja. Odnos med stališči učiteljev in vedenjem romskih učencev lahko privzame dinamiko samouresničujoče se prerokbe, tako da so stališča učiteljev pomemben dejavnik učnega uspeha romskih učencev. Namen magistrskega dela je raziskati stališča osnovnošolskih učiteljev o dosežkih in vedenju romskih učencev v osnovni šoli. Raziskala sem stališča učiteljev v zvezi z različnimi dejavniki dosežkov in vedenja romskih učencev glede na neposredne izkušnje učiteljev s poučevanjem romskih učencev, spol učiteljev, delovno dobo ter stopnjo poučevanja. Raziskava je potekala preko spletnega vprašalnika in vključuje 267 učiteljev iz mariborskih osnovnih šol. Analiza je pokazala nekatere statistično pomembne razlike v stališčih učiteljev glede na: izkušnje učiteljev s poučevanjem romskih učencev (pri kulturnih značilnostih romskih družin, pri učenčevi socialni vključenosti v razredu, pri usposobljenosti učitelja, pri motivaciji učitelja ter pri predsodkih oz. morebitni diskriminaciji), delovno dobo učiteljev (sodelovanje med starši in učitelji), spol (pri socialno-ekonomskem položaju romskih družin, pri kulturnih značilnostih romskih družin, pri učenčevi motivaciji, pri dejstvu, da slovenščina ni njihov materni jezik, pri zainteresiranosti romskih staršev ter pri sodelovanju med starši in učitelji), ter glede na stopnjo poučevanja (pri socialno-ekonomskem položaju romskih družin ter pri dejstvu, da slovenščina ni njihov materni jezik).
Ključne besede: romski učenci, stališča učiteljev, samouresničujoča se prerokba, neposredna izkušnja
Objavljeno: 30.07.2014; Ogledov: 1011; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

8.
Stališča učiteljev drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja do preventivne discipline
Barbara Vindiš, 2014, magistrsko delo

Opis: Temeljni namen magistrske naloge je bil preučiti stališča učiteljev drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja do preventivne discipline, pri čemer smo se osredotočili na tri področja preventivne discipline: razredno klimo, učiteljevo pripravo na pouk in izvajanje pouka ter na njegovo vodenje razreda kot skupine. V teoretičnem delu naloge smo najprej opredelili pojme disciplina, neprimerno vedenje, preventivna disciplina in predstavili poglede različnih avtorjev na disciplino, prav tako pa tudi vizijo šol in zakaj sploh obstaja potreba po disciplini. V nadaljevanju smo se podrobneje osredotočili na dejavnike preventivne discipline. Pri razredni klimi smo tako izhajali iz razredne skupnosti in različnih odnosov znotraj nje, pri učiteljevi pripravi na pouk in izvajanju pouka pa smo zajeli metode dela, motivacijo in potrebe učencev ter vzgojne dejavnosti. Pri zadnjem dejavniku, vodenju razreda kot skupine, smo podrobneje opredelili načrtovanje razrednih in šolskih pravil. Teoretični del naloge smo zaključili s poglavjem o fizičnih in psiholoških značilnostih učencev drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja. V empiričnem delu naloge smo preverjali stališča učiteljev do posameznega dejavnika preventivne discipline, glede na vzgojno-izobraževalno obdobje in lokacijo poučevanja. Raziskava, izvedena v februarju 2014 na vzorcu 150 učiteljev, je pokazala na nekatere obstoječe razlike v stališčih učiteljev drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja ter mestnih, primestnih in vaških šol do posameznih področij preventivne discipline.
Ključne besede: preventivna disciplina, razredna klima, pouk, vodenje razreda, stališča učiteljev, osnovna šola.
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 956; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

9.
Spolna vzgoja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju
Laura Kostič, 2015, magistrsko delo

Opis: Spolna vzgoja otrok je v trenutnem šolskem sistemu premalo zastopana. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti stališča študentov ter učiteljev razrednega pouka do spolne tematike, do usposobljenosti za poučevanje, kakšno je mnenje študentov o primernem času in predmetu obravnave in kje po njihovem mnenju otroci sploh pridobijo informacije o spolnosti. Prav tako pa je bil namen ugotoviti, kakšen pomen učitelji pripisujejo spolni vzgoji otrok v šoli, kako so jim pri tem v pomoč cilji v učnem načrtu, priročniki za učitelje in drugi učni pripomočki. V empiričnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda empiričnega raziskovanja. V prvem delu so predstavljeni odgovori študentov, ki so navedli problem nekompetentnosti in neznanja za poučevanje, posledično jih ima kar nekaj še vedno zadržke do spolne vzgoje. Večina se jih zaveda, da je z vzgojo potrebno začeti že ob vstopu v šolo, saj je zaradi napredka tehnologije vse več spolnih vsebin dostopnih na spletu. V drugem delu so predstavljena stališča učiteljev, ki se zavedajo pomembnosti pravočasne spolne vzgoje in vloge, ki jo imajo pri tem, tudi oni navajajo problem neznanja oziroma pomanjkanja primerne literature in pripomočkov za poučevanje.
Ključne besede: spolnost, spolni pouk, spolna vzgoja, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, stališča učiteljev, mnenja študentov
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 773; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

10.
Poučevanje glasbene umetnosti v očeh učiteljev razrednega pouka
Mateja Stražar, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Poučevanje glasbene umetnosti v očeh učiteljev razrednega pouka smo obravnavali tematiko o poučevanju učiteljev GUM na razredni stopnji. V teoretičnem delu smo najprej predstavili poučevanje GUM nekoč in danes, pri nas in v naših sosednjih državah. Predstavili smo glasbene dejavnosti in vlogo učitelja pri njihovem poučevanju. Poglavje smo namenili tudi uporabi medpredmetnih povezav, oblikam poučevanja, uporabi didaktičnih gradiv in uporabi IKT. Dotaknili smo se tudi glasbenega razvoja učencev ter formalnega in neformalnega poučevanju GUM. Ob koncu teoretičnega dela smo obravnavali tematiko o učitelju in glasbeni umetnosti, učiteljevi in učenčevi motivaciji ter izobraževanju učiteljev. V empiričnem delu smo s pomočjo vprašalnikov želeli ugotoviti stališča učiteljev razrednega pouka do poučevanja GUM in kako pogosto v razredu uporabljajo glasbene dejavnosti, didaktična gradiva ter pripomočke, ki so jim na razpolago pri poučevanju, glede na delovno dobo, razred poučevanja in glasbene izkušnje, pridobljene v glasbeni šoli in pri pevskem zboru. Vzorec je zajemal 178 učiteljev razrednega pouka iz naključno izbranih slovenskih osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da delovna doba in razred poučevanja nimata pomembne vloge pri poučevanju GUM, saj se pri večini trditev razlike ne pojavijo. Glede na glasbene izkušnje, pridobljene v glasbeni šoli, pa so se razlike pojavile predvsem pri trditvah, ki se nanašajo na petje in igranje na glasbila. Pri trditvah s tematiko petja, igranja glasbil, poslušanja in glasbene ustvarjalnosti pa so se pojavile razlike glede na glasbene izkušnje, pridobljene pri pevskem zboru. Starejši učitelji in učitelji, ki imajo več glasbenih izkušenj, imajo pri trditvah bolj pozitivna stališča do glasbenih dejavnosti in jih pogosteje uporabljajo pri poučevanju. Glede na naše rezultate bi bilo dobro, da bi se učitelji bolj zavedali pomembnosti uporabe raznolikih glasbenih dejavnosti in pripomočkov pri poučevanju GUM ter bili za njihovo uporabo ustrezno usposobljeni.
Ključne besede: osnovna šola, glasbena umetnost, poučevanje, stališča učiteljev, uporaba didaktičnih gradiv in pripomočkov
Objavljeno: 30.11.2015; Ogledov: 865; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici