1.
Stališča odjemalcev do uporabe umetne inteligence v fizičnih prodajlnahNina Kolar, 2023, magistrsko delo
Opis: Namen tega magistrskega dela je sistematično proučiti stališča odjemalcev do tehnologij umetne inteligence v fizičnem trgovskem okolju. Z analitično usmerjenim pristopom smo testirali in potrdili štiri osrednje hipoteze, ki zajemajo pretekle izkušnje odjemalcev s tehnologijami umetne inteligence, zaznavo tveganja, samopodobo sposobnosti interakcije s tehnologijo ter morebitne razlike med spoloma v sprejemanju teh tehnologij. Uporabljene metode statističnega modeliranja so bile opisna statistika, Pearsonov koeficient ter t-test za neodvisne vzorce, ki so omogočile celovito preverjanje teh konceptualnih okvirov.
Rezultati raziskave razkrivajo, da so prejšnje izkušnje odjemalcev z umetno inteligenco pozitivno povezane z njihovo voljo za interakcijo s tovrstno tehnologijo v fizičnih prodajalnah, kar potrjuje hipotezo H1. Prav tako so ugotovitve pokazale, da zaznavanje tveganja negativno vpliva na pripravljenost odjemalcev za uporabo tehnologij umetne inteligence, kar soglasno podpira hipotezo H2. Nadaljnje analize so razkrile, da je subjektivna ocena lastne sposobnosti za ravnanje s tehnologijami umetne inteligence pozitivno povezana z zainteresiranostjo za njihovo uporabo, kar potrjuje hipotezo H3. Poleg tega so statistične razlike med spoloma pri sprejemanju tehnologij umetne inteligence pokazale, da obstaja statistično pomembna razlika v pripravljenosti za sprejemanje tehnologij umetne inteligence v fizičnih prodajalnah, kar potrjuje hipotezo H4. Pri tem rezultati nakazujejo, da so odjemalci moškega spola bolj naklonjeni sprejemanju teh tehnologij v primerjavi z odjemalci ženskega spola.
Analizirane hipoteze zagotavljajo celovit vpogled v odnos odjemalcev do tehnologij umetne inteligence v realnem trgovskem kontekstu. Ti rezultati predstavljajo dragocene smernice za oblikovanje marketinških strategij, prilagoditve trgovskega okolja in olajšanje sprejemanja tehnologij umetne inteligence v fizičnih prodajalnah s strani odjemalcev.
Rezultati raziskave razkrivajo, da so prejšnje izkušnje odjemalcev z umetno inteligenco pozitivno povezane z njihovo voljo za interakcijo s tovrstno tehnologijo v fizičnih prodajalnah, kar potrjuje hipotezo H1. Prav tako so ugotovitve pokazale, da zaznavanje tveganja negativno vpliva na pripravljenost odjemalcev za uporabo tehnologij umetne inteligence, kar soglasno podpira hipotezo H2. Nadaljnje analize so razkrile, da je subjektivna ocena lastne sposobnosti za ravnanje s tehnologijami umetne inteligence pozitivno povezana z zainteresiranostjo za njihovo uporabo, kar potrjuje hipotezo H3. Poleg tega so statistične razlike med spoloma pri sprejemanju tehnologij umetne inteligence pokazale, da obstaja statistično pomembna razlika v pripravljenosti za sprejemanje tehnologij umetne inteligence v fizičnih prodajalnah, kar potrjuje hipotezo H4. Pri tem rezultati nakazujejo, da so odjemalci moškega spola bolj naklonjeni sprejemanju teh tehnologij v primerjavi z odjemalci ženskega spola.
Analizirane hipoteze zagotavljajo celovit vpogled v odnos odjemalcev do tehnologij umetne inteligence v realnem trgovskem kontekstu. Ti rezultati predstavljajo dragocene smernice za oblikovanje marketinških strategij, prilagoditve trgovskega okolja in olajšanje sprejemanja tehnologij umetne inteligence v fizičnih prodajalnah s strani odjemalcev.
Ključne besede: umetna inteligenca, stališča odjemalcev, fizične prodajalne, umetna inteligenca in storitve, umetna inteligenca v maloprodaji
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 622; Prenosov: 184
Celotno besedilo (2,36 MB)
