| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Stališča do cepljenja proti covidu-19 na Hrvaškem : magistrsko delo
Lorena Brzuhalski, 2022, magistrsko delo

Opis: Pojav virusa SARS-CoV-2 v drugi polovici leta 2019 je morda največja zdravstvena grožnja v zadnjem času za vse ljudi. V času pandemije največjo težavo za javno zdravje predstavljajo tisti posamezniki, ki oklevajo glede cepiva zaradi neodločnosti, zadržanosti ali zaskrbljenosti glede cepljenja sebe ali svojih bližnjih ter s tem prepričanjem ogrozijo čredno imunost, ki je posredna zaščita ranljivih skupin prebivalstva. Zato je sedaj pomembno, da se pozornost usmeri na sprejemanje cepiva v skupnosti, da bi dosegli imunost celotne populacije. Magistrsko delo preučuje stališča do cepljenja proti covidu-19 in verjetnost za cepljenje proti covidu-19 na Hrvaškem. Natančneje zaključno delo preučuje razlike med spoloma v stališčih do cepljenja proti covidu-19 in verjetnosti za cepljenje proti covidu-19, povezanost starosti, stopnje izobrazbe, znanja o covidu-19, prepričanja v teorije zarote o covidu-19 in osebnostnih lastnosti posameznikov s stališči do cepljenja proti covidu-19 in verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 ter napovedno vrednost demografskih, osebnostnih in drugih dejavnikov glede na stališča do cepljenja proti covidu-19 in verjetnost za cepljenje proti covidu-19. Podatke smo zbirali s pomočjo spletne ankete, ki smo jo sestavili s pomočjo spletnega orodja 1ka. Z namenom ugotavljana razlik med spoloma v stališčih do cepljenja proti covidu-19 in verjetnosti za cepljenje proti covidu-19 smo izvedli t-test za dva neodvisna vzorca. Za ugotavljanje povezanosti preučevanih spremenljivk smo uporabili Pearsonov in Spearmanov korelacijski koeficient. Z namenom napovedovanja stališč do cepljenja proti covidu-19 in verjetnosti za cepljenje proti covidu-19 smo izvedli dve ločeni hierarhični multipli regresiji. Ugotovili smo, da imajo ženske statistično pomembno bolj negativna stališča do cepljenja proti covidu-19 ter poročajo o statistično pomembno manjši verjetnosti za cepljenje proti covidu-19 v primerjavi z moškimi. Ugotovili smo tudi, da se starost negativno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19 in pozitivno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19. Za tem smo ugotovili, da se izobrazba pozitivno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in znanjem o covidu-19 ter negativno z negativni stališči do cepljenja proti covidu-19 in prepričanji v teorije zarote o covidu-19. Nadalje smo ugotovili, da se znanje o covidu-19 pozitivno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in negativno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19. Po tem smo ugotovili, da se prepričanje v teorije zarote negativno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in pozitivno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19. Nazadnje smo ugotovili, da se osebnostna lastnost sprejemljivost negativno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in pozitivno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19 ter da se osebnostna lastnost vestnost negativno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in pozitivno z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19. Analize so pokazale, da so starost, izobrazba in prepričanje v teorije zarote o covidu-19 statistično pomembni napovedniki negativnih stališč do cepljenja proti covidu-19. Po drugi strani smo ugotovili, da so starost, znanje o covidu-19 in prepričanje v teorije zarote o covidu-19 statistično pomembni napovedniki verjetnosti za cepljenje proti covidu-19. Naša raziskava ima zelo uporabno vrednost, saj ponuja izhodiščne točke za oblikovanje intervencij, ki bodo prilagojene določenim skupinam ljudi, ki so se v naši raziskavi izpostavile kot skupine z največjim tveganjem za negativna stališča do cepljenja in manjšo verjetnost za cepljenje proti covidu-19.
Ključne besede: covid-19, stališča do cepljenja, verjetnost za cepljenje, cepiva
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 26; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

2.
Vpliv izpostavljenosti komentarjem na spletnem omrežju Facebook na spremembo mnenja o cepljenju: vloga stališč do cepljenja in miselnih okvirjev
Špela Šurbek, Teja Vošinek, 2020, magistrsko delo

Opis: Področje obveznega cepljenja kljub aktualnosti tematike v Sloveniji še ni raziskano v veliki meri. V naši magistrski nalogi smo se osredotočili na preverjanje povezave med stališči do cepljenja in odločnostjo, zaprtostjo mišljenja, prepričanji v teorije zarote ter nekaterimi demografskimi spremenljivkami. Prav tako smo želeli preveriti vpliv izpostavljenosti različnim komentarjem glede cepljenja na spletnem omrežju Facebook na prepričanja glede cepljenja ter na željo po pridobivanju dodatnih informacij glede cepljenja. Vzorec je zajemal 640 udeležencev, ki so na spletu rešili Vprašalnik starševskih stališč do cepljenja, Vprašalnik potreb po miselnem zaključevanju in Generično lestvico prepričanj v teorije zarote ter bili v eksperimentalnem delu izpostavljeni enemu izmed eksperimentalnih pogojev (splošen članek o cepljenju, splošni pozitivni komentarji, pozitivni komentarji, vezani na osebne zgodbe, splošni negativni komentarji, negativni komentarji, vezani na teorije zarote). Ugotovili smo, da se na našem vzorcu stališča do cepljenja negativno povezujejo s starostjo udeležencev in s petimi dimenzijami prepričanj v teorije zarote, da posamezniki z ekstremnimi (pozitivnimi ali negativnimi) stališči do cepljenja dosegajo višje rezultate na lestvici odločnosti kot udeleženci z nevtralnimi stališči do cepljenja, da obstaja statistično pomembna negativna povezava med željo po informiranju in zaprtostjo mišljenja ter da si nove informacije o cepljenju želijo v večji meri pridobiti udeleženci, ki so glede cepljenja neodločeni, kot pa udeleženci, ki so glede cepljenja odločeni in posamezniki, ki imajo negativna stališča do cepljenja, v primerjavi s posamezniki s pozitivnimi stališči do cepljenja. V eksperimentalnem delu raziskave so rezultati pokazali, da mnenja o cepljenju večina udeležencev ni spremenila v vseh kombinacijah pogojev. Svoje mnenje o cepljenju so na bolj pozitivno večinoma spreminjali pozitivno odločeni posamezniki in posamezniki s pozitivnimi stališči do cepljenja, v največjo spremembo mnenja o cepljenju pa so vodili pozitivni komentarji. Dodatne informacije glede cepljenja si želijo v največji meri pridobiti posamezniki, ki so glede cepljenja pozitivno odločeni in posamezniki, ki imajo pozitivna stališča do cepljenja, prav tako želijo v večji meri dodatne informacije pridobiti posamezniki, katerih predhodna odločenost do cepljenja oziroma stališča do cepljenja se ne skladajo s komentarji, ki so jih o cepljenju prebrali v sklopu raziskave.
Ključne besede: cepljenje, stališča do cepljenja, odločnost, zaprtost mišljenja, teorije zarote, osebne zgodbe
Objavljeno v DKUM: 21.07.2020; Ogledov: 581; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (627,34 KB)

3.
Dejavniki stališč do cepljenja po svetu in v Sloveniji: raziskava mešanih metod
Monika Lamot, 2020, magistrsko delo

Opis: Kljub pozitivnim učinkom cepljenja se javno zaupanje v cepljenje zmanjšuje, kar vodi do zmanjševanja učinkovitosti programov cepljenja. Namen magistrskega dela je bil preučiti dejavnike, povezane s stališči do cepljenja v Sloveniji in po svetu. Uporabili smo pristop mešanih metod in dejavnike stališč do cepljenja preverjali v okviru nacionalnega reprezentativnega vzorca SJM 2016/1 (n = 1070), lastne spletne ankete (n = 661) in polstrukturiranih intervjujev (n = 4). Na nacionalnem reprezentativnem vzorcu se je izkazalo, da so prebivalci Slovenije, ki izražajo pozitivna stališča do cepljenja, v povprečju starejši, v večji meri zaupajo v varnost cepiv, menijo, da so poučeni o koristih in tveganjih cepiv ter bolj verjetno povedo, da niso imeli negativnih učinkov po cepljenju. V spletni anketi z večjim podvzorcem negativnih stališč do cepljenja se je izkazalo, da je zavračanje cepiv povezano z nižjim zaupanjem v zdravstveni sistem, pozitivnimi stališči do komplementarne in alternativne medicine, politično libertarnostjo in višjim socioekonomskim statusom. V polstrukturiranih intervjujih se je izkazalo, da intervjuvanci/-ke izpostavljajo in zagovarjajo svobodno odločanje o cepljenju otrok, izražajo pozitivna stališča do komplementarne in alternativne medicine ter izražajo dvom in strah pred stranskimi učinki cepiv. Na podlagi rezultatov podamo priporočila političnim in javnozdravstvenim odločevalcem glede pristopov do oklevanja pred cepljenjem.
Ključne besede: stališča do cepljenja, dejavniki stališč do cepljenja, oklevanje pred cepljenjem
Objavljeno v DKUM: 05.03.2020; Ogledov: 1155; Prenosov: 418
.pdf Celotno besedilo (973,93 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici