| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 211
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Konformnost s tradicionalnimi moškimi spolnimi vlogami v odnosu do samomorilnosti in stališč do iskanja pomoči pri moških : magistrsko delo
Jure Gračner, 2024, magistrsko delo

Opis: Samomorilnost je eden izmed glavnih javnozdravstvenih problemov, še posebej samomorilnost moških. Ti iščejo strokovno psihološko pomoč redkeje kot ženske, še posebej tisti, ki visoko konformirajo s tradicionalnimi moškimi spolnimi vlogami. Redkeje iščejo pomoč tudi tisti, ki več poročajo o samomorilni ideaciji. Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali se omenjeni odnosi pojavljajo tudi na slovenskem vzorcu, ki je zajemal 108 moških, starih med 19 in 85 let. Uporabili smo vprašalnik konformnosti s tradicionalnimi moškimi spolnimi vlogami, samomorilne ideacije in stališč do iskanja pomoči. Podatke smo analizirali s pomočjo multiple regresije in moderacije, izvedli pa smo še klastrsko analizo. Ugotovili smo, da s konformnostjo s tradicionalnimi moškimi spolnimi vlogami, samomorilno ideacijo in starostjo lahko napovemo stališča do iskanja pomoči. Odnos med tradicionalnimi moškimi spolnimi vlogami in stališči do iskanja pomoči moderira starost, odnosa med samomorilno ideacijo in stališči do iskanja pomoči pa ne moderira konformnost s tradicionalnimi moškimi spolnimi vlogami. S konformnostjo s tradicionalnimi moškimi spolnimi vlogami ne moremo napovedati samomorilne ideacije. S klastrsko analizo smo vzorec razdelili na dve skupini in zanju predlagali možne oblike pomoči. Kljub nekaterim pomanjkljivostim raziskava osvetljuje odnose med opisanimi konstrukti, nadaljnje raziskovanje na tem področju pa je nujno potrebno.
Ključne besede: Konformnost s tradicionalnimi moškimi spolnimi vlogami, samomorilna ideacija, stališča do iskanja pomoči
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 48; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
Pravni vidiki in stališča do ceplenja proti covidu-19 pri zaposlenih v zdravstveni negi na primarni ravni
Karin Kramberger, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Med pandemijo covid-19 je bilo cepljenje zdravstvenih delavcev ključnega pomena zaradi njihove visoke izpostavljenosti tveganju in vloge zgleda ostalim. Raziskava na zaposlenih v zdravstveni negi na primarni ravni je pokazala visoko naklonjenost cepljenju, neodvisno od stopnje izobrazbe, medtem ko so leta delovne dobe imela pomemben vpliv. Metode: Empirični podatki so bili pridobljeni preko anketnega vprašalnika zaprtega tipa, med 81 zaposlenimi in analizirani z uporabo programov Microsoft Office Excel 2010 in SPSS Statistics 29. Rezultati: Rezultati razkrivajo, da večina meni, da so družbeni pozivi k cepljenju na robu pravne spornosti, kar nakazuje na kompleksen vpliv pravnih vidikov in stališč do cepljenja. Ta ugotovitev odpira nadaljnje raziskave o vlogi poznavanja pravnih vidikov pri oblikovanju stališč do cepljenja proti covid-19. Hipoteza, da se mlajši v večji meri odločajo za cepljenje, ponuja pomemben vpogled v strategije za povečanje stopnje cepljenja v prihodnosti. Razprava in sklep: V zaključnem delu smo poskušali najti povezavo med pravnimi vidiki in stališči do cepljenja proti covidu-19 pri zaposlenih v zdravstveni negi na primarni ravni. Večina udeležencev je bila cepljena, več kot polovica udeležencev pa je menila, da so bili nagovori družbe k cepljenju proti covidu-19 pravno sporni.
Ključne besede: pravni vidik, stališča, COVID-19, cepljenje, zdravstveni delavci na primarni ravni
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 50; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

3.
Stališča zdravnikov družinske medicine in njihovih bolnikov do izvajanja 24-urnega neinvazivnega merjenja krvnega tlaka v ambulanti družinske medicine
Marija Petek Šter, Janko Kersnik, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose: Ambulatory blood pressure monitoring (ABPM) is increasingly being used in general practice, but there is a lack of information about the attitudes of general practitioners and their patients about the use of ABPM inprimary care in Europe. Methods: Cross sectional survey performed on consecutive patients with uncontrolled hypertension treated by at least two different antihypertensive drugs and referred for ABPM in 38 general practicesin Slovenia. Patients and physicians completed a questionnaire about their satisfaction with, attitudes about and acceptance of ABPM in general practice; the latter two were assessed using 5 point Likert scales. Results: We obtained complete data for 185 patients; 95 female (51.4%) and 90 (48.6%) male, aged 37 to 79 years (mean 59.5, SD 9.5 years). 106 (67.3 %) patients were completely satisfied with the instructions given before ABPM. Patients found ABPM an acceptable method of blood pressure control. They believed that ABMP helped to reach better blood pressure control (Likert scale: 4.46, SD 1.03) and valued having access to ABPM in general practice (Likert scale: 4.65, SD 1.01). General practitioners strongly believed that ABPM was acceptable to patients, improved patient and physician interest in blood pressure control, improved compliance with treatment and reduced prescription of antihypertensive drugs. They recognised ABPM as being most valuable in cases of patients with suspected white-coat hypertension (Likert scale: 4.79, SD 0.49). Conclusions: Patients and general practitioners find ABPM to be an acceptable method for investigating blood pressure. Patients value being able to access ABPM in general practice rather than in a specialist setting.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, 24-NMKT, stališča, sprejem, družinska medicina
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 120; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (115,71 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

4.
Povezanost vzgojnih stilov staršev in njihovih stališč do uporabe drog z mladostnikovo uporabo drog : doktorska disertacija
Karmen Osterc-Kokotovič, 2023, doktorska disertacija

Opis: Uporaba drog med mladimi se običajno začne že v zgodnjem mladostništvu. Starši so eden ključnih dejavnikov mladostnikove uporabe drog, zato smo v doktorski disertaciji proučili povezanost vzgojnih stilov staršev, njihovih stališč do mladostnikove uporabe drog in njihovo lastno uporabo drog z mladostnikovo uporabo drog. Predvsem nas je zanimalo, v kakšni meri so vzgojni stil staršev, stališča staršev do mladostnikove uporabe drog in uporaba drog pri starših povezani z mladostnikovo uporabo drog v vsem življenju, s starostjo ob prvi uporabi drog in s pogostostjo mladostnikove uporabe. V teoretičnem delu smo predstavili vzgojno vlogo staršev, podrobneje prikazali različne vzgojne stile in izide mladih ter osvetlili pomen starševskih stališč do mladostnikove uporabe drog in pomen njihovega vzora glede uporabe drog. V raziskavi, katere rezultate predstavljamo v empiričnem delu, je sodelovalo 900 mladostnikov, dijakov različnih srednješolskih izobraževalnih programov v Sloveniji, starih od 14 do 21 let. S pomočjo spletne ankete smo raziskali povezanost vzgojnih stilov staršev, njihovih stališč do uporabe drog in starševske uporabe drog z mladostnikovo uporabo drog. Za ugotavljanje povezanosti med odvisnimi spremenljivkami (mladostnikova uporaba drog v vsem življenju, starost ob prvi uporabi in pogostost uporabe) in neodvisnimi spremenljivkami (vzgojni stili, starševska stališča do uporabe drog in starševska uporaba drog) smo uporabili multivariatno analizo. V multivariatnih modelih smo kontrolirali tudi sociodemografske in socioekonomske spremenljivke. Rezultati so pokazali, da avtoritativni vzgojni stil staršev v primerjavi z drugimi vzgojnimi stili, starševska neuporaba drog in starševska prepoved uporabe drog pri mladostnikih statistično značilno zmanjšujejo verjetnost mladostnikove uporabe droge kadarkoli v življenju. Prav tako avtoritativni vzgojni stil staršev, starševska ničelna toleranca do mladostnikove uporabe drog in njihova neuporaba drog statistično značilno zmanjšujejo verjetnost mladostnikove zgodnejše in pogostejše uporabe drog. Ugotovitve naše raziskave lahko prispevajo k razvoju javnih politik in ukrepov za preprečevanje uporabe drog med slovenskimi mladostniki, npr. s pripravo preventivnih programov usmerjenih v krepitev starševske vzgojne kompetentnosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
Ključne besede: mladostniki, uporaba drog, vzgojni stili, družina, starševska stališča do uporabe drog, starševska uporaba drog
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 235; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (6,11 MB)

5.
6.
Stališča učencev 4. in 5. razreda do uporabe IKT-naprav pri predmetu naravoslovje in tehnika : magistrsko delo
Lara Črnko, 2023, magistrsko delo

Opis: V današnjem svetu je tehnologija prisotna na skoraj vseh področjih življenja. Večina nas je vsak dan v službi ali v prostem času vključena v digitalni svet, zato je digitalna pismenost pomembna kompetenca, ki bi jo morali imeti vsi, ki se s tehnologijo srečujemo. Sem spada tudi učitelj, saj se je njegovo delo skozi leta zelo spremenilo. Prilagoditi je moral svoje znanje, kompetence, razmišljanje, pripravo na pouk in delo v razredu. Zavedati pa se moramo, da ima vključevanje naprav informacijsko-komunikacijske tehnologije v proces izobraževanja tako prednosti kot slabosti. Naloga učitelja je, da se jih zaveda, delo temu prilagodi in na ustrezen način preda znanje učencem. Učenci, ki zdaj hodijo v osnovne šole se že zdaj in se bodo v veliki večini dnevno srečevali s tehnologijo skozi celotno življenjsko pot, zato je pomembno, da jih pripravimo na ustrezno uporabo. Predajanje znanje se zato mora začeti že ob vstopu v osnovno šolo.
Ključne besede: IKT-naprave, tehnika in tehnologija, stališča učencev, vpliv IKT-naprav, kompetence učiteljev
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 269; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

7.
Stališča odjemalcev do uporabe umetne inteligence v fizičnih prodajlnah
Nina Kolar, 2023, magistrsko delo

Opis: Namen tega magistrskega dela je sistematično proučiti stališča odjemalcev do tehnologij umetne inteligence v fizičnem trgovskem okolju. Z analitično usmerjenim pristopom smo testirali in potrdili štiri osrednje hipoteze, ki zajemajo pretekle izkušnje odjemalcev s tehnologijami umetne inteligence, zaznavo tveganja, samopodobo sposobnosti interakcije s tehnologijo ter morebitne razlike med spoloma v sprejemanju teh tehnologij. Uporabljene metode statističnega modeliranja so bile opisna statistika, Pearsonov koeficient ter t-test za neodvisne vzorce, ki so omogočile celovito preverjanje teh konceptualnih okvirov. Rezultati raziskave razkrivajo, da so prejšnje izkušnje odjemalcev z umetno inteligenco pozitivno povezane z njihovo voljo za interakcijo s tovrstno tehnologijo v fizičnih prodajalnah, kar potrjuje hipotezo H1. Prav tako so ugotovitve pokazale, da zaznavanje tveganja negativno vpliva na pripravljenost odjemalcev za uporabo tehnologij umetne inteligence, kar soglasno podpira hipotezo H2. Nadaljnje analize so razkrile, da je subjektivna ocena lastne sposobnosti za ravnanje s tehnologijami umetne inteligence pozitivno povezana z zainteresiranostjo za njihovo uporabo, kar potrjuje hipotezo H3. Poleg tega so statistične razlike med spoloma pri sprejemanju tehnologij umetne inteligence pokazale, da obstaja statistično pomembna razlika v pripravljenosti za sprejemanje tehnologij umetne inteligence v fizičnih prodajalnah, kar potrjuje hipotezo H4. Pri tem rezultati nakazujejo, da so odjemalci moškega spola bolj naklonjeni sprejemanju teh tehnologij v primerjavi z odjemalci ženskega spola. Analizirane hipoteze zagotavljajo celovit vpogled v odnos odjemalcev do tehnologij umetne inteligence v realnem trgovskem kontekstu. Ti rezultati predstavljajo dragocene smernice za oblikovanje marketinških strategij, prilagoditve trgovskega okolja in olajšanje sprejemanja tehnologij umetne inteligence v fizičnih prodajalnah s strani odjemalcev. Rezultati raziskave razkrivajo, da so prejšnje izkušnje odjemalcev z umetno inteligenco pozitivno povezane z njihovo voljo za interakcijo s tovrstno tehnologijo v fizičnih prodajalnah, kar potrjuje hipotezo H1. Prav tako so ugotovitve pokazale, da zaznavanje tveganja negativno vpliva na pripravljenost odjemalcev za uporabo tehnologij umetne inteligence, kar soglasno podpira hipotezo H2. Nadaljnje analize so razkrile, da je subjektivna ocena lastne sposobnosti za ravnanje s tehnologijami umetne inteligence pozitivno povezana z zainteresiranostjo za njihovo uporabo, kar potrjuje hipotezo H3. Poleg tega so statistične razlike med spoloma pri sprejemanju tehnologij umetne inteligence pokazale, da obstaja statistično pomembna razlika v pripravljenosti za sprejemanje tehnologij umetne inteligence v fizičnih prodajalnah, kar potrjuje hipotezo H4. Pri tem rezultati nakazujejo, da so odjemalci moškega spola bolj naklonjeni sprejemanju teh tehnologij v primerjavi z odjemalci ženskega spola. Analizirane hipoteze zagotavljajo celovit vpogled v odnos odjemalcev do tehnologij umetne inteligence v realnem trgovskem kontekstu. Ti rezultati predstavljajo dragocene smernice za oblikovanje marketinških strategij, prilagoditve trgovskega okolja in olajšanje sprejemanja tehnologij umetne inteligence v fizičnih prodajalnah s strani odjemalcev.
Ključne besede: umetna inteligenca, stališča odjemalcev, fizične prodajalne, umetna inteligenca in storitve, umetna inteligenca v maloprodaji
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 531; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

8.
Stališča slovenskih industrijskih podjetij o uporabi okoljsko sprejemljivih izdelkov
Dominika Virt, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem ugotavljala stališča slovenskih industrijskih podjetij o uporabi okoljsko sprejemljivih izdelkov ter prakse, povezane z varstvom zdravja in okolja. V teoretičnem delu sem definirala stališča, nato pa raziskovala stališča podjetij, zato sem želela najprej raziskati stališča odjemalcev. Pozornost sem namenila okoljsko sprejemljivim izdelkom, jih definirala, prav tako pa proučevala konkretne prednosti in slabosti njihove uporabe. Dotaknila sem se tudi okoljsko nesprejemljivih izdelkov, ki jim lahko rečemo nevarne snovi, na katerih so zelo pogosti piktogrami za nevarnost. Piktogrami so oznake, ki prikazujejo določeno nevarnost, ki jo lahko sproži nek izdelek. Za varno manipuliranje nevarnih snovi so v pomoč varnostni listi. Varnostni list je dokument, v katerem so vsi varnostni in previdnostni podatki o neki kemikaliji. Opisala sem podjetje Veidec, ki proizvaja izdelke linije Greenworld, ki so zelo dober primer kakovostnega in učinkovitega okoljsko sprejemljivega izdelka. Za raziskavo stališč sem izvedla globinske intervjuje s tremi industrijskimi podjetji na slovenskem trgu. Podjetja izvajajo dobro prakso varstva zdravja zaposlenih in okolja in se skušajo čim bolj delovati v smeri okoljske trajnosti. Varovanje okolja je med najvišjimi prioritetami v proučevanih treh podjetjih. Prav tako pa so podjetja označila okoljsko sprejemljive izdelke kot približno enako učinkovite kot okoljsko ne(manj) sprejemljive, vendar pa takšne, ki imajo manjšo namenskost uporabe ter so manj agresivne.
Ključne besede: eko, okoljsko sprejemljivi izdelki, industrijsko podjetje, piktogrami, stališča, zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 16.10.2023; Ogledov: 284; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

9.
Stališča študentov, ki študirajo v Avstriji, do spletnega zmenkovanja
Jelena Jeknić, Borut Milfelner, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen pričujočega prispevka je proučiti stališča študentov, ki študirajo v Avstriji, do spletnega zmenkovanja. Posebej nas zanima tudi uporaba portalov za spletno zmenkovanje študentov, ki študirajo v Avstriji, in razlike v stališčih med spoloma ter med uporabniki in neuporabniki. Rezultati empirične raziskave kažejo, da študenti, ki študirajo v Avstriji, nimajo pozitivnih stališč do spletnega zmenkovanja. Potrjene so tudi določene razlike v stališčih do spletnega zmenkovanja med spoloma ter glede na uporabniški status. Na podlagi rezultatov je narejeno profiliranje ciljne populacije glede na njihova stališča do spletnega zmenkovanja, kar je lahko v pomoč ponudnikom strani za spletno zmenkovanje ter oglaševalcem.
Ključne besede: splet, spletna mesta, študenti, stališča, merjenje
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 264; Prenosov: 0

10.
Stališča učiteljev do vključevanja digitalnega opismenjevanja v pouk na razredni stopnji : magistrsko delo
Anja Senekovič, 2023, magistrsko delo

Opis: Razvoj tehnologije v zadnjem desetletju je močno zaznamoval tudi izobraževanje, zaradi česar je izjemno pomembno postalo digitalno opismenjevanje. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili ključne kompetence za vseživljenjsko učenje ter podrobneje opredelili informacijsko in digitalno pismenost. Opisali smo oblike in načine vključevanja IKT in digitalnega opismenjevanja v osnovnih šolah, pojasnili njihove prednosti in pomanjkljivosti, navedli nekaj smernic za uvajanje IKT v pouk in na koncu predstavili tudi nekaj pomembnejših projektov s tega področja v izobraževanju. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo opravili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, in zbrali podatke na vzorcu 145 učiteljev razredne stopnje v osnovnih šolah. Želeli smo ugotoviti, ali učitelji vključujejo digitalno opismenjevanje v pouk na razredni stopnji osnovne šole, kako pogosto ter katere vsebine posredujejo učencem. Prav tako smo preverjali stališča in pričakovanja učiteljev do digitalnega opismenjevanja učencev in uporabe IKT pri pouku, in ali se učitelji opredeljujejo kot strokovno dovolj usposobljene za to področje.
Ključne besede: digitalna pismenost, digitalna kompetenca, digitalna tehnologija, stališča učiteljev
Objavljeno v DKUM: 31.08.2023; Ogledov: 438; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

Iskanje izvedeno v 8.57 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici