Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zagotavljanje zdravih javnih financ postaja v okolju naraščajočih obrestnih mer in javnih dolgov vse pomembnejše za nosilce fiskalne politike, ki s svojim delovanjem opravljajo pomembne funkcije alokacije resursov, redistribucije dohodkov in stabilizacije gospodarstva. Vsled naraščajočih demografskih izzivov, potrebe po financiranju zelene in digitalne transformacije in ob prisotnosti geopolitičnih trenj je zagotavljanje fiskalne vzdržnosti in oblikovanje zadostnih fiskalnih rezerv v nekriznih časih ključnega pomena za učinkovito spopadanje z izzivi in stabilizacijo gospodarstva v času gospodarskih kriz. Zato v magistrskem delu s panelnimi testi stacionarnosti in kointegracije empirično testiramo fiskalno vzdržnost gospodarstev skupine G7 in gospodarstev G20 brez držav skupine G7, pri čemer prvi panel vključuje analizo za obdobje med leti 1950 in 2022, drugi panel pa za obdobje med leti 1998 in 2022. Članice G7 in G20 obravnavamo zaradi njihove vloge pri sooblikovanju globalnega gospodarskega okolja in spodbujanju mednarodnega gospodarskega sodelovanja ter usklajevanja med geografsko, kulturno in politično različnimi državami. Analizo pričnemo s pregledom teoretičnih izhodišč s področja javnih financ, primerjave pogledov različnih ekonomskih šol, opredelitve medčasovne proračunske omejitve in pomena zagotavljanja fiskalne vzdržnosti. Teoretična izhodišča dopolnjujemo z empirično evidenco, ki izkazuje mešane rezultate. Medtem ko konvencionalne metode ne beležijo toliko rezultatov za potrditev vzdržnosti javnih financ, panelne študije ponujajo več dokazov v prid fiskalne vzdržnosti, ki je potrjena tudi za gospodarstva G7. Nadaljujemo s pregledom javnofinančnih agregatov članic G20, ki jih nato uporabljamo v empirični analizi. V empiričnem delu testiramo stacionarnost državnih prihodkov, državnih izdatkov, primarnega salda in javnega dolga, pri čemer stacionarnost javnega dolga testiramo le v prvi diferenci. Kointegracijo testiramo v treh parih, in sicer (1) med državnimi prihodki in državnimi izdatki, (2) med primarnim saldom in odloženim javnim dolgom in (3) med javnim dolgom in odloženim primarnim saldom. Stacionarnost smo izvajali s testi prve in druge generacije, natančneje z LLC testom, IPS testom, Breitungovim testom, Fisherjevim-ADF in Fisherjevim-PP testom ter s Pesaran CIPS testom. Kointegracijo smo izvedli s Pedronijevim testom. Empirična analiza ponuja dokaze v prid fiskalne vzdržnosti gospodarstev v skupini G20.
Ključne besede: fiskalna vzdržnost, G20, G7, panelni podatki, stacionarnost, kointegracija
Objavljeno v DKUM: 17.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,42 MB)

Opis: V delu preverjamo veljavnost paritete kupne moči (PPP) na primeru Češke republike. Dokazati poskušamo, da teorija PPP drži ne le za eden bazni devizni tečaj, ampak tudi druge tečaje, ki zajemajo valute največjih trgovinskih partneric analizirane države. V prvih poglavjih dela so podrobno prikazani devizno-tečajni režim Češke republike, njeni makroekonomski kazalniki in gospodarsko sodelovanje z drugimi državami. Na podlagi nominalnih deviznih tečajev in indeksov cen smo izračunali realne devizne tečaje češke krone s sedmimi drugimi valutami. Iz teh tečajev smo opravili izračun nominalnega in realnega efektivnega deviznega tečaja. Empirično analizo smo začeli s preverjanjem stacionarnosti sedmih realnih deviznih tečajev in realnega efektivnega deviznega tečaja, za kar smo uporabili ADF test. V drugem delu empirične analize smo preverjali prisotnost kointegracije med nominalnimi deviznimi tečaji in cenovnimi indeksi gospodarstev analiziranih valut. Uporabili smo Johansenov test kointegracije, ocenili koeficiente modela VECM in vpeljali omejitve proporcionalnosti ter simetričnosti koeficientov. Končni rezultati nakazujejo na veljavnost relativne PPP za tečaje CZK/EUR, CZK/PLN, CZK/GBP in CZK/USD, tečaje CZK/CNY, CZK/HUF ter CZK/RUB, končni rezultati nakazujejo na neveljavnost PPP, čeprav smo za vseh sedem deviznih tečajev potrdili obstoj vsaj enega kointegracijskega vektorja.
Ključne besede: PPP, Češka republika, stacionarnost, kointegracija, devizni tečaj
Objavljeno v DKUM: 10.12.2020; Ogledov: 1107; Prenosov: 80
Celotno besedilo (2,32 MB)

Opis: Poglavitni namen magistrskega dela je analiza veljavnosti teorije paritete kupne moči (PKM) v izbranih evropskih tranzicijskih državah. Čeprav teorija PKM velja za preprosto teorijo, je le-ta v realnosti težko uresničljiva, saj obstajajo številne omejitve, ki nasprotujejo njeni veljavnosti. Poleg osnovnih omejitvenih dejavnikov, ki izhajajo iz mednarodne menjave, obstajajo številni drugi, za tranzicije države, specifični dejavniki. Te države se namreč razlikujejo od ostalih držav zahodne Evrope, saj so opravile prehod iz strogo centraliziranih držav v tržno usmerjene, zato so kot take doživele številne gospodarske spremembe. Tako so realni šoki, ki izhajajo iz narave njihove gospodarske preobrazbe, vplivali na gibanje realnega deviznega tečaja in s tem pripomogli k odstopanjem od veljavnosti PKM. Analizo veljavnosti teorije PKM smo opravili za šest držav članic Evropske unije, ki za zdaj še niso sprejele evra kot svoje valute, in sicer: Bolgarija, Češka, Hrvaška, Madžarska, Poljska in Romunija. Uporabili smo teste stacionarnosti časovne vrste, in sicer ADF in KPSS test. Osnovo analize predstavljajo izračunane serije podatkov o realnih deviznih tečajih. Pri tem smo za bazno valuto uporabili tako ameriški dolar kot evro. Veljavnost PKM smo sprva preverjali za celotno obdobje opazovanja, ki je zajemalo mesečne podatke od leta 1995 do leta 2015 v primeru uporabe ameriškega dolarja in od leta 1996 do leta 2015 v primeru uporabe evra. Celotno obdobje opazovanja smo razčlenili še na dve podobdobji, odvisni od vstopa posamezne države v Evropsko unijo – tako je prvo obdobje zajemalo čas od začetka opazovanja do vstopa države v Unijo in drugo obdobje od vstopa države v Unijo do konca obdobja opazovanja. Pri upoštevanju celotnega obdobja opazovanja nismo uspeli najti obsežnih dokazov v korist veljavnosti PKM v izbranih državah, zlasti to velja pri uporabi bazne valute ameriški dolar. Rezultati so nekoliko spodbudnejši v podobdobjih, saj nam je uspelo dokazati veljavnost PKM v nekaterih primerih. Ugotovili smo tudi, da ima evro kot referenčna valuta pri PKM pomembnejšo vlogo od ameriškega dolarja, še posebej po vstopu teh držav v Evropsko unijo.
Ključne besede: pariteta kupne moči, tranzicijske države, trendna apreciacija, realni devizni tečaj, stacionarnost, test enotskega korena.
Objavljeno v DKUM: 24.08.2016; Ogledov: 2074; Prenosov: 331
Celotno besedilo (1,73 MB)