| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj sistema za elektronsko stabilizacijo usmerjene antene zemeljskega radarja : diplomsko delo
Benjamin Klinc, 2021, diplomsko delo

Opis: Diploska naloga opisuje proces izdelave tri osne stabilizacijske platforme, katera skrbi za enakomerni kot meritve zemeljskega radarja. V nalogi je opisan proces izdelave modela v programu Solidworks ter, kakor tudi komponente, uporabljene za izdelavo sistema. Ključen del naloge je programska koda, katera nam iz podatkov vztrajnostnega merilnika izračuna kot, kateri je reguliran z regulatorjem PID in z moduliranim PWM signalom vodi brezkrtačni motor.
Ključne besede: gimbal, 3-osna stabilizacija
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 335; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

2.
EKONOMSKA IN ČASOVNA ANALIZA DVEH RAZLIČNIH VRST OBNOV VOZIŠČNIH KONSTRUKCIJ : projektna naloga
Ana Mastnak, 2020, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Uspešnost izvedbe gradbenih projektov je odvisna od kakovosti gradnje, izgradnje v predvidenem času in višine stroškov. Vsi navedeni vidiki uspešnosti pa so odvisni tudi od izbrane tehnologije gradnje, ki je pri linijskih objektih (na primer gradnja cest) še toliko pomembnejša. Na izvedenem primeru obnove ceste na odseku Pesek–Rogla–Zeče smo primerjali dve možni tehnologiji obnov. Primerjali smo način izvedbe in stroške ter čas gradnje med prvotno izbrano klasično tehnologijo obnove celotnega zgornjega ustroja ceste s pozneje izbrano tehnologijo s hladno reciklažo s cementno stabilizacijo. Presoditi želimo, ali je tehnologija hladne reciklaže stroškovno ugodnejša in tudi hitreje izvedljiva rešitev, kot bi bila klasična obnova voziščne konstrukcije.
Ključne besede: rekonstrukcija voziščne konstrukcije, hladna reciklaža, cementna stabilizacija
Objavljeno v DKUM: 10.09.2020; Ogledov: 586; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

3.
Primerjava nekaterih motoriziranih in ročnih video stabilizatorjev : diplomsko delo
Marcel Žunkovič, 2019, diplomsko delo

Opis: Vsaka snemalna naprava za snemanje video posnetkov pri snemanju uporablja nekakšno vrsto stabilizacije, pa naj gre za mobilni telefon, fotoaparat ali profesionalno kamero. Stabilizacijo med snemanjem se da vršiti na več načinov. Lahko se vrši v napravi ali pa se za to uporabijo posebej temu namenjeni pripomočki. Ker pa se ti pripomočki oziroma postopki med seboj razlikujejo, ne le po obliki, ampak tudi po samem principu delovanja, pomeni, da se razlikujejo tudi rezultati uporabljene metode stabilizacije. Raziskava skuša ugotoviti, ali je opazna razlika med dvema najbolj pogostima vrstama analognih video stabilizatorjev.
Ključne besede: video stabilizacija, flycam, gimbal, motorizirani video stabilizator, ročni video stabilizator, primerjava video stabilizatorjev
Objavljeno v DKUM: 23.11.2019; Ogledov: 566; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (49,30 MB)

4.
Imobilizacija encima alkohol dehidrogenaze na dekstranske magnetne nanodelce : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Ela Pintar, 2019, diplomsko delo

Opis: Imobilizacija encima na nosilec vpliva na stabilnost in aktivnost encima. V diplomskem delu je prikazana študija imobilizacije encima alkohol dehidrogenaze (ADH) na magnetne maghemitne nanodelce, prevlečene s karboksimetil dekstranom (CM-dekstranom). Imobiliziranemu encimu smo aktivnost določali po encimskem testu z merjenem absorbance s spektrofotometrom pri 340 nm, preostalo specifično aktivnost pa izračunali s primerjanjem aktivnosti imobiliziranega z aktivnostjo prostega encima. Določevali smo tudi učinkovitost imobilizacije, in sicer z merjenjem koncentracije proteinov po Bradfordovi metodi pri valovni dolžini 595 nm. Cilj je bil ugotoviti optimalne imobilizacijske pogoje za čim višjo preostalo specifično aktivnost imobiliziranega encima. Pogoje smo spreminjali postopoma in v vsakem naslednjem koraku uporabili optimalne pogoje prejšnjega koraka. Osnovna imobilizacija je potekala 2 uri na 20 °C, hitrost stresanja je bila 300 rpm, pH imobilizacijskega medija pa 7.5, na delce smo dodali 4 % (v/v) epiklorohidrina (ECH) in 0.02 mg/mL encima ADH. Na začetku smo raziskovali vpliv koncentracije ECH, ugotovili smo, da dobimo najvišje preostale aktivnosti imobiliziranega encima pri 4 % (v/v). Naslednji parameter je bila temperatura, ki smo jo za optimalne rezultate znižali na 4 °C. Povečali smo tudi hitrost stresanja na 500 rpm. Najvišje preostale aktivnosti imobiliziranega encima za optimalen pH medija, čas imobilizacije in koncentracijo encima pa so ostale enake, kot pri osnovni imobilizaciji, torej pH 7.5, čas imobilizacije 2 uri in koncentracija encima 0.02 mg/mL. Raziskovali smo tudi stabilnost imobiliziranega encima po 3 h, 5 h in 24 h na 20 °C in 40 °C, za encim, imobiliziran v osnovnih in optimalnih pogojih. Preverjali smo tudi možnosti shranjevanja imobiliziranega encima na 4 °C, za osnovno imobilizacijo 22 dni, za optimalno pa 30 dni. V obeh primerih smo ugotovili, da imobiliziran encim dobro ohranja aktivnost tudi po daljšem časovnem obdobju.
Ključne besede: alkohol dehidrogenaza, CM-dekstran, imobilizacija, maghemitni nanodelci, preostala specifična aktivnost, stabilizacija encima
Objavljeno v DKUM: 03.04.2019; Ogledov: 973; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

5.
Stabilizacija in vplivi pri zajemanju panoramske fotografije
Domen Robič, 2018, diplomsko delo

Opis: Zajemanje fotografij je danes mogoče na vsakem koraku. Za zajemanje panoramske fotografije ne potrebujemo več posebnega fotoaparata in programske opreme temveč le mobilni telefon. Ker lahko vsak zajema te fotografije brez predhodnega znanja pogosto prihaja do anomalij. Naloga se osredotoča na vplive zajemanja panoramske fotografije ter preučevanje razlik med njimi. Osredotoča se na dva vpliva; hitrost zajemanja fotografije in svetilnost in kako vplivata na končano panoramo. Opravljen je bil raziskovalni del, ki prikazuje razlike med različnimi mobilnimi napravami in razlika med programsko opremo na mobilnih napravah in računalniku. Ugotavljamo, da najboljše rezultate dobimo z uporabo programske opreme na računalniku.
Ključne besede: panoramska fotografija, mobilni telefon, stabilizacija slike, post-produkcija fotografij
Objavljeno v DKUM: 26.11.2018; Ogledov: 1260; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (3,77 MB)

6.
STABILIZACIJA ROBOTA NA ŽOGI IN KALMANOV FILTER
Janez Turk, 2016, magistrsko delo

Opis: Stabilizacija robota na žogi je dvodimenzionalen problem inverznega nihala (Segway). V magistrskem delu je opisana izdelava strojnega dela robota (konstrukcije in vezja), načrtovanje vseh uporabljenih algoritmov ter potek programa v digitalnem signalnem procesorju. Glavni problem, ki smo se mu najbolj posvetili, je slab podatek o nagibu, ki ga pridobimo z zlivanjem senzorskih podatkov giroskopa in pospeškometra. Za izboljšanje delovanja je še veliko rezerve pri načrtovanju regulatorjev. Poleg samostojnega načina delovanja omogoča robot tudi vodenje s pametnim telefonom preko bluetooth povezave.
Ključne besede: inverzno nihalo, stabilizacija, polinomska sinteza, komplementarni filter, Kalmanov filter
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1706; Prenosov: 407
.pdf Celotno besedilo (5,34 MB)

7.
Priprava za stabilizacijo bergle
Žan Kavaš, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo reševali problem padanja bergle in sicer tako, da bi izdelali pripravo, ki bi jo nataknili na berglo in jo ob želeni uporabi sprožili in bergla ne bi padla. Zato smo skonstruirali dva različna modela in ju izdelali s strojem za lasersko sintranje na fakulteti. Nato smo poizkušali sestaviti berglo z enim in drugim modelom in preizkusiti kakšna je stabilnost bergle, ter njuno uporabnost in primerjali rezultate. En model je uporaben medtem ko drugi ni.
Ključne besede: selektivno lasersko sintranje, SolidWorks, bergla, stabilizacija, oblikovanje
Objavljeno v DKUM: 09.09.2016; Ogledov: 806; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

8.
Stabilizacija slike v video produkciji
Sebastjan Bokan, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu so predstavljene tehnologije, s katerimi rešujemo problem stabilizacije slike v video produkciji. Stabilno sliko lahko dosežemo s pomočjo tehnologij optične in digitalne stabilizacije, s pomočjo različnih pripomočkov za fizično stabilizacijo kamere ter deloma tudi v post produkciji z različnimi programi. S pomočjo različnih tehnik snemanja v kombinaciji z ustrezno tehnologijo lahko ustvarimo stabilne kinematografske posnetke. V ta namen bodo vse tehnološke rešitve opisane in predstavljene s pomočjo različnih literatur.
Ključne besede: stabilizacija slike (IS), steadicam, optična stabilizacija, digitalna stabilizacija
Objavljeno v DKUM: 06.09.2016; Ogledov: 968; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

9.
UPORABA VAROVALNIH IN LOVILNIH MREŽ V SLOVENIJI
Mateja Rak, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja varovalne in lovilne mreže, razloge zakaj jih potrebujemo, način njihove uporabe ter primere. V primeru, ko prihaja do nestabilnosti pobočja zaradi naravnih ali človeških dejavnikov, se pojavijo različni tipi porušitve. Eden od teh tipov je padajoče kamenje, ki je eden od glavnih razlogov za postavitev varovalnih in lovilnih mrež. Glede na način padanja kamenja se odločimo kakšno mrežo bomo uporabili. Uporaba varovalnih in lovilnih mrež zagotavlja alternativo za ukrepe, ki temeljijo na togih betonskih linijskih stenah, uporabi brizganega betona ali masivnih podpornih strukturah. Kakovost in uporaba mrež se je skozi zgodovino spreminjala in izboljšala. Mreže so narejene iz visoko nateznega jekla ter so odporne na korozijo. Za postavitev varovalnih in lovilnih mrež se uporabljajo različni elementi in metoda dimenzioniranja. Pri varovalnih mrežah bomo podrobneje preučili metodo dimenzioniranja, ki jo uporablja sistem RUVOLUM. Pri lovilnih mrežah pa bomo dimenzionirali v skladu z ETAG 027. Primeri predstavljajo uporabo varovalnih in lovilnih mrež v Sloveniji.
Ključne besede: varovalne mreže, lovilne mreže, padajoče kamenje, stabilizacija brežin, RUVOLUM, ETAG 027
Objavljeno v DKUM: 07.07.2016; Ogledov: 2023; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (8,22 MB)

10.
POROZNI HIBRIDNI MATERIALI IZ SISTEMA MONOMER/TiO 2
Amadeja Koler, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se lotili sinteze poroznega hibridnega materiala sestavljenega iz sistema monomer-propoksiliran trimetitol propan triakrilat in delcev TiO2. Hibridni material smo pripravili s polimerizacijo emulzije z visokim deležem notranje faze tipa voda v olju, kateri smo v zunanjo fazo primešali delce TiO2 . Hibridni material smo nato sintrali. Ugotovili smo, da na stabilnost emulzije ne vpliva narava in količina dodanega surfaktanta PEL 121 ampak emulzijo stabilizira le disperzno sredstvo BYK 118. Prav tako smo iz eksperimentalnega dela ugotovili, da na stabilizacijo emulzije vpliva masno razmerje delci:monomer. Kadar smo v emulzijo dodali dvakrat več monomera kot delcev, je bila ta stabilna tudi po dodatku 80 vol.% vodne faze, material je imel odprto celično strukturo. Z višanjem količine delcev (delci:monomer na 1:1, 2:1) pa emulzije pri dodatkih visokih deležev vodne faze (več kot 70 vol.%) postajajo vedno manj stabilne njihova celična struktura pa je bolj zaprta. Pomemben dejavnik za stabilizacijo sistema monomer-TiO2 je tudi velikost delcev. Ugotovili smo, da z delci velikosti 20 nm težje stabiliziramo HIP emulzijo, kot pa z delci velikosti 200 nm. Dobljene porozne hibridne materiale smo nato sintrali na temperaturi 1150 ⁰C pri temperaturnem koraku 0,5 ⁰C na minuto. Izkazalo se je, da se hibridnim materialom z nižjim deležem delcev tipična poliHIPE struktura poruši. Medtem, ko pa se tistim materialom z višjim deležem delcev (delci:monomer 2:1) struktura poruši verjetno zaradi že predhodno manj stabilnega hibridnega materiala. Vsi sintrani materiali so izboljšali svoje mehanske lastnosti, saj so vsi postali trdnejši . Struktura je ostala podobna poliHIPE materialu kadar smo dodajali manjšo količino delcev glede na monomer in kadar smo dodajali nižje vsebnosti notranje faze (manj kot 80 vol.%). V tem delu smo sintetizirali hibridni material iz sistema monomer-TiO2, nadalje smo ga sintrali in tako bolj ali manj uspešno dobili porozno keramično matrico, katere morfologija je nakazovala podobnost s hibridnim materialom. Tako delo še v znanstveni literaturi ni bilo opisano.
Ključne besede: poliHIPE, hibridni materiali, titanov dioksid, stabilizacija HIP emulzij, sintranje
Objavljeno v DKUM: 02.11.2015; Ogledov: 1694; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (3,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici