Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uspešnost izvedbe gradbenih projektov je odvisna od kakovosti gradnje, izgradnje v predvidenem času in višine stroškov. Vsi navedeni vidiki uspešnosti pa so odvisni tudi od izbrane tehnologije gradnje, ki je pri linijskih objektih (na primer gradnja cest) še toliko pomembnejša. Na izvedenem primeru obnove ceste na odseku Pesek–Rogla–Zeče smo primerjali dve možni tehnologiji obnov. Primerjali smo način izvedbe in stroške ter čas gradnje med prvotno izbrano klasično tehnologijo obnove celotnega zgornjega ustroja ceste s pozneje izbrano tehnologijo s hladno reciklažo s cementno stabilizacijo. Presoditi želimo, ali je tehnologija hladne reciklaže stroškovno ugodnejša in tudi hitreje izvedljiva rešitev, kot bi bila klasična obnova voziščne konstrukcije.
Ključne besede: rekonstrukcija voziščne konstrukcije, hladna reciklaža, cementna stabilizacija
Objavljeno v DKUM: 10.09.2020; Ogledov: 586; Prenosov: 78
Celotno besedilo (2,78 MB)

Opis: Imobilizacija encima na nosilec vpliva na stabilnost in aktivnost encima. V diplomskem delu je prikazana študija imobilizacije encima alkohol dehidrogenaze (ADH) na magnetne maghemitne nanodelce, prevlečene s karboksimetil dekstranom (CM-dekstranom). Imobiliziranemu encimu smo aktivnost določali po encimskem testu z merjenem absorbance s spektrofotometrom pri 340 nm, preostalo specifično aktivnost pa izračunali s primerjanjem aktivnosti imobiliziranega z aktivnostjo prostega encima. Določevali smo tudi učinkovitost imobilizacije, in sicer z merjenjem koncentracije proteinov po Bradfordovi metodi pri valovni dolžini 595 nm. Cilj je bil ugotoviti optimalne imobilizacijske pogoje za čim višjo preostalo specifično aktivnost imobiliziranega encima. Pogoje smo spreminjali postopoma in v vsakem naslednjem koraku uporabili optimalne pogoje prejšnjega koraka. Osnovna imobilizacija je potekala 2 uri na 20 °C, hitrost stresanja je bila 300 rpm, pH imobilizacijskega medija pa 7.5, na delce smo dodali 4 % (v/v) epiklorohidrina (ECH) in 0.02 mg/mL encima ADH. Na začetku smo raziskovali vpliv koncentracije ECH, ugotovili smo, da dobimo najvišje preostale aktivnosti imobiliziranega encima pri 4 % (v/v). Naslednji parameter je bila temperatura, ki smo jo za optimalne rezultate znižali na 4 °C. Povečali smo tudi hitrost stresanja na 500 rpm. Najvišje preostale aktivnosti imobiliziranega encima za optimalen pH medija, čas imobilizacije in koncentracijo encima pa so ostale enake, kot pri osnovni imobilizaciji, torej pH 7.5, čas imobilizacije 2 uri in koncentracija encima 0.02 mg/mL. Raziskovali smo tudi stabilnost imobiliziranega encima po 3 h, 5 h in 24 h na 20 °C in 40 °C, za encim, imobiliziran v osnovnih in optimalnih pogojih. Preverjali smo tudi možnosti shranjevanja imobiliziranega encima na 4 °C, za osnovno imobilizacijo 22 dni, za optimalno pa 30 dni. V obeh primerih smo ugotovili, da imobiliziran encim dobro ohranja aktivnost tudi po daljšem časovnem obdobju.
Ključne besede: alkohol dehidrogenaza, CM-dekstran, imobilizacija, maghemitni nanodelci, preostala specifična aktivnost, stabilizacija encima
Objavljeno v DKUM: 03.04.2019; Ogledov: 973; Prenosov: 93
Celotno besedilo (2,07 MB)

Opis: Stabilizacija robota na žogi je dvodimenzionalen problem inverznega nihala (Segway). V magistrskem delu je opisana izdelava strojnega dela robota (konstrukcije in vezja), načrtovanje vseh uporabljenih algoritmov ter potek programa v digitalnem signalnem procesorju. Glavni problem, ki smo se mu najbolj posvetili, je slab podatek o nagibu, ki ga pridobimo z zlivanjem senzorskih podatkov giroskopa in pospeškometra. Za izboljšanje delovanja je še veliko rezerve pri načrtovanju regulatorjev. Poleg samostojnega načina delovanja omogoča robot tudi vodenje s pametnim telefonom preko bluetooth povezave.
Ključne besede: inverzno nihalo, stabilizacija, polinomska sinteza, komplementarni filter, Kalmanov filter
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1706; Prenosov: 407
Celotno besedilo (5,34 MB)

Opis: V diplomskem delu so predstavljene tehnologije, s katerimi rešujemo problem stabilizacije slike v video produkciji. Stabilno sliko lahko dosežemo s pomočjo tehnologij optične in digitalne stabilizacije, s pomočjo različnih pripomočkov za fizično stabilizacijo kamere ter deloma tudi v post produkciji z različnimi programi. S pomočjo različnih tehnik snemanja v kombinaciji z ustrezno tehnologijo lahko ustvarimo stabilne kinematografske posnetke. V ta namen bodo vse tehnološke rešitve opisane in predstavljene s pomočjo različnih literatur.
Ključne besede: stabilizacija slike (IS), steadicam, optična stabilizacija, digitalna stabilizacija
Objavljeno v DKUM: 06.09.2016; Ogledov: 968; Prenosov: 109
Celotno besedilo (1,65 MB)

Opis: V magistrskem delu smo se lotili sinteze poroznega hibridnega materiala sestavljenega iz sistema monomer-propoksiliran trimetitol propan triakrilat in delcev TiO2. Hibridni material smo pripravili s polimerizacijo emulzije z visokim deležem notranje faze tipa voda v olju, kateri smo v zunanjo fazo primešali delce TiO2 . Hibridni material smo nato sintrali. Ugotovili smo, da na stabilnost emulzije ne vpliva narava in količina dodanega surfaktanta PEL 121 ampak emulzijo stabilizira le disperzno sredstvo BYK 118. Prav tako smo iz eksperimentalnega dela ugotovili, da na stabilizacijo emulzije vpliva masno razmerje delci:monomer. Kadar smo v emulzijo dodali dvakrat več monomera kot delcev, je bila ta stabilna tudi po dodatku 80 vol.% vodne faze, material je imel odprto celično strukturo. Z višanjem količine delcev (delci:monomer na 1:1, 2:1) pa emulzije pri dodatkih visokih deležev vodne faze (več kot 70 vol.%) postajajo vedno manj stabilne njihova celična struktura pa je bolj zaprta. Pomemben dejavnik za stabilizacijo sistema monomer-TiO2 je tudi velikost delcev. Ugotovili smo, da z delci velikosti 20 nm težje stabiliziramo HIP emulzijo, kot pa z delci velikosti 200 nm. Dobljene porozne hibridne materiale smo nato sintrali na temperaturi 1150 ⁰C pri temperaturnem koraku 0,5 ⁰C na minuto. Izkazalo se je, da se hibridnim materialom z nižjim deležem delcev tipična poliHIPE struktura poruši. Medtem, ko pa se tistim materialom z višjim deležem delcev (delci:monomer 2:1) struktura poruši verjetno zaradi že predhodno manj stabilnega hibridnega materiala. Vsi sintrani materiali so izboljšali svoje mehanske lastnosti, saj so vsi postali trdnejši . Struktura je ostala podobna poliHIPE materialu kadar smo dodajali manjšo količino delcev glede na monomer in kadar smo dodajali nižje vsebnosti notranje faze (manj kot 80 vol.%). V tem delu smo sintetizirali hibridni material iz sistema monomer-TiO2, nadalje smo ga sintrali in tako bolj ali manj uspešno dobili porozno keramično matrico, katere morfologija je nakazovala podobnost s hibridnim materialom. Tako delo še v znanstveni literaturi ni bilo opisano.
Ključne besede: poliHIPE, hibridni materiali, titanov dioksid, stabilizacija HIP emulzij, sintranje
Objavljeno v DKUM: 02.11.2015; Ogledov: 1694; Prenosov: 245
Celotno besedilo (3,31 MB)