| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Preprečevanje trkov s srnjadjo s pomočjo kemijskih repelentov
Patricij Perklič, 2016, diplomsko delo

Opis: Za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, ter da bi zaščitili divjad, predvsem srnjad na cestnih odsekih, kjer se dogaja največ povozov, se na teh mestih postavljajo različne vrste preprečevalnih sredstev. To je predvsem prostovoljno delo lovcev iz posameznih lovskih družin, ki želijo zmanjšati izgubo divjadi v prometu. Najbolj razširjena so svetlobna in zvočna preprečevalna sredstva ter kemični repelenti. V nalogi predstavljam kemično vsebino kemične ograje ter njeno učinkovitost v Lovski družini Oplotnica. Kemična ograja je postavljena na 3 odsekih v revirjih Partovec, Ugovec in Doberca. Število povozov na teh odsekih smo spremljali med leti 2003 in 2014 brez in s kemično ograjo. Na podlagi analize povozov posameznih odsekov je bila ugotovljena učinkovitost kemične ograje. V primerjavi predhodnih testov iz drugih testnih območij kemična ograja ni zadovoljila pričakovanj. Prav tako se tudi niso uresničile napovedi glede na oglaševanje proizvajalca. Na dveh testnih odsekih predviden učinek sploh ni merljiv.
Ključne besede: srnjad, kemična ograja, kemični repelenti, Lovska družina Oplotnica
Objavljeno v DKUM: 23.09.2016; Ogledov: 1193; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

2.
Ontogenetski razvoj spodnje čeljustnice pri srnjadi Capreolus capreolus (Linnaeus, 1758)
Maja Mikuž, 2015, magistrsko delo

Opis: Lobanje in čeljustnice so najbolj primerni objekti za morfometrične analize, saj se hitro razvijajo in rastejo. Skladno s slovensko zakonodajo morajo lovci za vsako odstreljeno ali najdeno poginulo srnjad (in večina drugih vrst prostoživečih parkljarjev) odvzeti in sledljivo označiti leve spodnje čeljustnice. Srnjad je razširjena po celotni Sloveniji, tako da smo lahko zbrali vzorce čeljustnic za različna geografska območja in smo jih primerjali med seboj. Namen naloge je bil analizirati variabilnost velikosti in oblike spodnje čeljustnice srnjadi med ontogentskim razvojem z morfometričnimi metodami. V analizo smo vključili 903 čeljustnic srnjadi iz petih geografskih območij (Savinjska, Pohorje, Slovenjsko-goriško, Pomurje in Primorska), saj smo želeli preveriti geografski vpliv na razvoj osebka in sinhronost poleganja mladičev. Vse analize smo ločili glede na spol, saj smo ugotovili, da se oblika in velikost čeljustnic odraslih osebkov razlikuje med spoloma. Z raziskavo ontogenetske alometrije smo ugotovili, da sta oblika in velikost čeljustnice tesno povezani. Ugotovili smo, da se oblika in velikost čeljustnice najbolj spreminjata do 16-ega meseca starosti, nato se morfološko spreminjanje čeljustnice skoraj ustavi. Najintenzivnejše spremembe se dogajajo do četrtega meseca starosti, takrat je krivulja rasti najbolj strma. V tem obdobju se najbolj spreminja telo čeljustnice, predvsem njen sprednji in srednji del, torej območje, kjer izraščajo zobje. Z analizo geografske variabilnosti smo ugotovili, da od povprečne oblike in velikosti čeljustnic najbolj izstopajo vzorci iz Primorskega območja, in sicer so manjše od čeljustnic iz ostalih območij. Iz rezultatov smo tudi sklepali, da se v Primorskem območju mladiči polegajo malo prej, kot pa v ostalih območjih. Vzorci iz Savinjskega in Pohorskega območja so si zelo podobni in ne odstopajo od povprečja za celinsko območje. Čeljustnice iz Slovensko goriškega in Pomurskega območja so si po velikosti in rastni krivulji zelo podobne, vendar pri obliki med njimi opazimo statistične razlike.
Ključne besede: čeljustnice, srnjad, geometrijska morfometrija, ontogenija, alometrija, geografska variabilnost
Objavljeno v DKUM: 04.05.2015; Ogledov: 2645; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (3,72 MB)

3.
Analiza povozov srnjadi (Capreolus capreolus) med letoma 2008 in 2012 v Sloveniji
Mateja Merkač, 2015, magistrsko delo

Opis: V nalogi sem opisala taksonomijo, biologijo in razširjenost srnjadi (Capreolus capreolus), predstavila problematiko povozov srnjadi v Sloveniji in v svetu. Predstavila sem analizo trkov s srnjadjo na cestah in iskala odgovore na vprašanja, kateri okoljski, krajinski in naravnogeografski dejavniki te trke pojasnjujejo. Med letoma 2008 in 2012 je bilo v vseh 15 lovskoupravljalskih območjih (v nadaljevanju LUO) skupno evidentiranih 28.348 povoženih osebkov srnjadi, kar v povprečju predstavlja 5.670 osebkov srnjadi na leto. Največ povozov je bilo zabeleženih med aprilom in majem ter med septembrom in oktobrom. Prek dneva pa je bil višek povozov zabeležen med 4.00 in 8.00 zjutraj. V številu povozov srnjadi obstajajo razlike med LUO. Največji delež povozov je bil v Gorenjskem (13,4 %), Pomurskem (12,9 %) in Ptujsko-ormoškem (10 %) LUO, najmanjši pa v Triglavskem (2,4 %), Kamniško-savinjskem (3,4 %) in Zasavskem (3,7 %). Število povozov srnjadi ni v korelaciji z velikostjo območja (r = 0,32; p = 0,25). V številu povozov srnjadi obstajajo razlike glede na dolžino gozdnega roba, vodotokov, cest in število prebivalcev (p < 0,05). S povečevanjem dolžine gozdnega roba, vodotokov, cest in števila prebivalcev se je povečeval tudi trend povoza srnjadi, povezava je statistično značilna (p < 0,05). Število povozov srnjadi je eksponento naraščalo z večanjem teh spremenljivk. V številu povozov obstajajo razlike glede na naravnogeografske in krajinske značilnosti območja. Območja z največjim deležem povozov imajo naslednjo rabo tal: skupni delež gozdnih, njivskih in travniških površin je na teh območjih presegal 80 % površine. V območjih z najmanjšim deležem povozov pa so gozd in travniki pokrivali več kot 75 % površine. Z večanjem števila povozov srnjadi se je zmanjšal delež gozdnih in travniških površin, delež njivskih površin pa je narastel. Povezave med številom povozov in različnimi vrstami rabe tal nisem mogla posplošiti na celotno Slovenijo. Ključne besede: srnjad (Capreolus capreolus), prometne nezgode, raba tal, fragmentacija prostora, ceste, vodotoki, gozdni rob, število prebivalcev.
Ključne besede: srnjad (Capreolus capreolus), prometne nezgode, raba tal, fragmentacija prostora, ceste, vodotoki, gozdni rob, število prebivalcev
Objavljeno v DKUM: 16.02.2015; Ogledov: 2479; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (9,56 MB)

Iskanje izvedeno v 1.96 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici