Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, ter da bi zaščitili divjad, predvsem srnjad na cestnih odsekih, kjer se dogaja največ povozov, se na teh mestih postavljajo različne vrste preprečevalnih sredstev. To je predvsem prostovoljno delo lovcev iz posameznih lovskih družin, ki želijo zmanjšati izgubo divjadi v prometu. Najbolj razširjena so svetlobna in zvočna preprečevalna sredstva ter kemični repelenti. V nalogi predstavljam kemično vsebino kemične ograje ter njeno učinkovitost v Lovski družini Oplotnica. Kemična ograja je postavljena na 3 odsekih v revirjih Partovec, Ugovec in Doberca. Število povozov na teh odsekih smo spremljali med leti 2003 in 2014 brez in s kemično ograjo. Na podlagi analize povozov posameznih odsekov je bila ugotovljena učinkovitost kemične ograje. V primerjavi predhodnih testov iz drugih testnih območij kemična ograja ni zadovoljila pričakovanj. Prav tako se tudi niso uresničile napovedi glede na oglaševanje proizvajalca. Na dveh testnih odsekih predviden učinek sploh ni merljiv.
Ključne besede: srnjad, kemična ograja, kemični repelenti, Lovska družina Oplotnica
Objavljeno v DKUM: 23.09.2016; Ogledov: 1251; Prenosov: 118
Celotno besedilo (2,43 MB)

Opis: V nalogi sem opisala taksonomijo, biologijo in razširjenost srnjadi (Capreolus capreolus), predstavila problematiko povozov srnjadi v Sloveniji in v svetu. Predstavila sem analizo trkov s srnjadjo na cestah in iskala odgovore na vprašanja, kateri okoljski, krajinski in naravnogeografski dejavniki te trke pojasnjujejo. Med letoma 2008 in 2012 je bilo v vseh 15 lovskoupravljalskih območjih (v nadaljevanju LUO) skupno evidentiranih 28.348 povoženih osebkov srnjadi, kar v povprečju predstavlja 5.670 osebkov srnjadi na leto. Največ povozov je bilo zabeleženih med aprilom in majem ter med septembrom in oktobrom. Prek dneva pa je bil višek povozov zabeležen med 4.00 in 8.00 zjutraj. V številu povozov srnjadi obstajajo razlike med LUO. Največji delež povozov je bil v Gorenjskem (13,4 %), Pomurskem (12,9 %) in Ptujsko-ormoškem (10 %) LUO, najmanjši pa v Triglavskem (2,4 %), Kamniško-savinjskem (3,4 %) in Zasavskem (3,7 %). Število povozov srnjadi ni v korelaciji z velikostjo območja (r = 0,32; p = 0,25). V številu povozov srnjadi obstajajo razlike glede na dolžino gozdnega roba, vodotokov, cest in število prebivalcev (p < 0,05). S povečevanjem dolžine gozdnega roba, vodotokov, cest in števila prebivalcev se je povečeval tudi trend povoza srnjadi, povezava je statistično značilna (p < 0,05). Število povozov srnjadi je eksponento naraščalo z večanjem teh spremenljivk. V številu povozov obstajajo razlike glede na naravnogeografske in krajinske značilnosti območja. Območja z največjim deležem povozov imajo naslednjo rabo tal: skupni delež gozdnih, njivskih in travniških površin je na teh območjih presegal 80 % površine. V območjih z najmanjšim deležem povozov pa so gozd in travniki pokrivali več kot 75 % površine. Z večanjem števila povozov srnjadi se je zmanjšal delež gozdnih in travniških površin, delež njivskih površin pa je narastel. Povezave med številom povozov in različnimi vrstami rabe tal nisem mogla posplošiti na celotno Slovenijo. Ključne besede: srnjad (Capreolus capreolus), prometne nezgode, raba tal, fragmentacija prostora, ceste, vodotoki, gozdni rob, število prebivalcev.
Ključne besede: srnjad (Capreolus capreolus), prometne nezgode, raba tal, fragmentacija prostora, ceste, vodotoki, gozdni rob, število prebivalcev
Objavljeno v DKUM: 16.02.2015; Ogledov: 2529; Prenosov: 213
Celotno besedilo (9,56 MB)