1. Optimizacija skladiščenja v podjetju ZETA GmbH : magistrsko deloMatej Ivanek, 2024, magistrsko delo Opis: V raziskavi smo si pogledali in raziskali problematiko skladiščenja in skladiščnih procesov v podjetju ZETA Holding na avstrijskem Štajerskem, natančneje v Liebochu, kjer proizvodni proces temelji na projektnih delih, kar pomeni potrebo po veliki prilagodljivosti skladiščenja. Ker se podjetje v zadnjih letih srečuje z rastjo in povečano proizvodnjo, je prišlo do težav in pomanjkanja skladiščnih prostorov ter ustrezne manipulacije. Pomanjkljivosti se odražajo tudi v samih skladiščnih sistemih in načinih skladiščenja. V ta namen smo raziskali različne pristope k reševanju omenjenega problema in trg sodobnih skladiščnih sistemov ter možnosti za njihovo uporabo. Hkrati potrebujemo za sodobne skladiščne sisteme različne vrste manipulativnih sredstev, ki smo jih s pomočjo izkušenj in znanj poiskali pri različnih dobaviteljih ter s tem poiskali najprimernejše izvedbe le-teh. Na koncu smo raziskave združili in poiskali optimizirano rešitev skladiščenja z najprimernejšimi manipulativnimi sredstvi tako, da smo maksimalno izkoristili velikost razpoložljivih skladiščnih prostorov. Ključne besede: skladiščni proces, skladiščenje, MRP, manipulacijska sredstva Objavljeno v DKUM: 27.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 1 Celotno besedilo (6,83 MB) |
2. Programska rešitev za upravljanje it opremeBlaž Hribernik, 2024, diplomsko delo Opis: Predmet diplomske naloge je razvoj programske rešitve za upravljanje informacijsko
komunikacijske opreme kot osnovnega sredstva v obravnavanem podjetju.
Zatečeno stanje je bilo v današnjem digitalnem svetu povsem zastarelo, saj je podjetje
v delovnem procesu še vedno uporabljalo ročno izpolnjene papirnate obrazce in za bazo
zapisov tabelo v programu Excel. Posnetek stanja je razkril vse pomanjkljivosti in
težave, ki so se pojavljaje pri samem delu.
V začetni fazi smo izbirali med že razvitimi namenskimi rešitvami in razvojem
programske rešitve v programu Power Apps, ki je del sklopa programov okolja
Microsoft 365. Za bazo podatkov smo uporabili Microsoft Dataverse.
Programska rešitev omogoča sodoben vnos opreme v bazo podatkov, urejanje
podatkov o sami opremi in uporabnikih, ki opremo uporabljajo, pripravo dokumenta za
potrebe arhiviranja, pošiljanje sprememb v dotičen oddelek podjetja ter na koncu še
podrobno analizo in pregled stanja opreme tako v tabelarični kakor tudi grafični obliki.
Med uporabniki je bila programska rešitev zelo pozitivno sprejeta, saj je enostavna za uporabo,
pregledna, uporabniku prijazna in hkrati upošteva vse smernice sodobnega razvoja
programskih rešitev. Z rešitvijo smo dosegli vse zastavljene cilje, to je prihranek časa in
minimizacija možnosti napak, s postopkom digitalizacije pa delovni proces postavili tudi v
sodoben čas. Praktično delo uporabnikov je pokazalo nekaj priložnosti za izboljšave zlasti pri
vnosu opreme v bazo, sočasnem pošiljanju sprememb bodisi pri uporabniku ali osnovnem
sredstvu in vse do možnosti uvedbe sodobnejših tehnologij, ki nadomeščajo tehnologijo črtne
kode. Ključne besede: programska rešitev, osnovna sredstva, programiranje z malo ali brez
kode Objavljeno v DKUM: 19.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2 Celotno besedilo (1,69 MB) |
3. Analiza uporabe prisilnih sredstev v postopkih Mestnega redarstva Ljubljana : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloBarbara Ban, 2024, diplomsko delo Opis: Raziskave so pokazale, da je potrebno, da so represivni organi, vključno s policijo in redarstvom, ustrezno usposobljeni za pravilno in sorazmerno uporabo prisilnih sredstev. Zakonodaja je natančno opredelila, kdaj in kako se ta sredstva smejo uporabljati, da bi se preprečile zlorabe in zagotovile pravice posameznikov.
Uporaba prisilnih sredstev v okviru zakonitih pooblastil je opredeljena kot nujna, a vendar občutljiva tema, ki zahteva natančno regulacijo zaradi možnosti poseganja v temeljne človekove pravice. Poudarjeno je bilo, da mora biti uporaba teh sredstev pravno urejena in skladna z načeli zakonitosti in sorazmernosti. Dovoljeno je bilo, da se prisilna sredstva uporabljajo le v omejenih okoliščinah, kjer druge metode niso učinkovite, pri čemer je bila vsaka uporaba vezana na spoštovanje človekovih pravic.
Raziskave so pokazale, da morajo biti represivni organi, vključno s policijo in redarstvom, ustrezno usposobljeni za pravilno in sorazmerno uporabo prisilnih sredstev. Zakonodaja je natančno opredelila, kdaj in kako se ta sredstva smejo uporabljati, da se preprečijo zlorabe in zagotovijo pravice posameznikov. V diplomskem delu je bila preučena uporaba prisilnih sredstev v mestnem okolju, pri čemer je bilo ugotovljeno, kako so ta sredstva uporabljena s strani redarjev. Poudarjeno je bilo, da mora biti ravnovesje med zagotavljanjem varnosti in zaščito temeljnih svoboščin ohranjeno, pri čemer je bilo delovanje usklajeno z zakonodajo in etičnimi standardi.
V raziskavi je bila analizirana zakonitost in etičnost uporabe prisilnih sredstev, z osredotočenostjo na usposobljenost redarjev in preventivno vlogo teh sredstev. Vključena je bila statistična analiza uporabe teh sredstev, ob preučitvi primerov iz Mestnega redarstva Ljubljana. Ugotovljeno je bilo, da je pravilna in sorazmerna uporaba ključnega pomena za ohranjanje zaupanja javnosti in učinkovitost delovanja redarstva. Ključne besede: mestno redarstvo, prisilna sredstva, zakonitost, človekove pravice, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 19.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 23 Celotno besedilo (1,33 MB) |
4. Javna sredstva za preventivo in obnovo ter odziv na naravne nesreče : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloPia Urbanč, 2024, diplomsko delo Opis: Naravne nesreče so nepredvideni naravni pojav, ki občasno in z različno intenziteto ogrožajo ljudi, gospodarstvo in okolje. Poleg neposrednih posledic na življenja in premoženje povzročajo pomembne ekonomske, socialne in okolijske posledice, te pa zahtevajo učinkovite ukrepe za preprečevanje, odzivanje in obnovo. Financiranje ukrepov za obvladovanje naravnih nesreč vključuje različne vire na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. V Sloveniji je država ključni akter pri zagotavljanju sredstev za preventivne ukrepe, takojšnje intervencije in obnovo po nesrečah. Javna sredstva se razporejajo preko različnih državnih skladov, zakonodajnih okvirov in vladnih programov, ki določajo kriterije in postopke za dodelitev pomoči prizadetim posameznikom in skupnostim. Ključnega pomena je tudi izboljšanje procesov za učinkovito in hitro dodeljevanje pomoči. Poleg državnih in evropskih sredstev se obravnava tudi sodelovanje mednarodnih organizacij in nevladnih organizacij, ki prispevajo k financiranju preventivnih ukrepov in pomoči po nesrečah. Pomemben del raziskave je analiza izzivov in ovir pri zagotavljanju finančnih virov, vključno s potrebo po hitrem odzivanju in dolgoročnem načrtovanju. Diplomsko delo analizira obstoječe prakse financiranja ukrepov za preprečevanje in odzivanje na naravne nesreče, z namenom prepoznati dobre prakse in priporočila za izboljšanje slovenskega sistema. Pomembno je, da se sredstva učinkovito uporabljajo za zmanjšanje tveganj in hitrejše okrevanje po nesrečah. Boljše financiranje in sodelovanje lahko bistveno prispevata k večji odpornosti skupnosti proti naravnim nesrečam. Ključne besede: javna sredstva, financiranje, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 13.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12 Celotno besedilo (1,70 MB) |
5. Obdavčitev prevoznih sredstev v Sloveniji in nekaterih državah Evropske unijeNina Fekonja, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo obravnavali področje davčne zakonodaje prevoznih sredstev v Sloveniji in izbranih državah Evropske unije. Preučili smo obdavčitev v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem in Danskem, ki pa se ne glede na to, da so vse države članice Evropske unije, še vedno precej razlikuje.
Evropska unija si prizadeva za poenotenje trga držav članic in s sprejemanjem direktiv vpliva na usklajevanje pravil in predpisov držav članic. Davek na dodano vrednost poznajo vse države članice in je od vseh zakonov tudi najbolj poenoten. Kljub temu pa se stopnje davka na dodano vrednost med državami še vedno precej razlikujejo in znašajo vse od 17 % pa do 27 %. Vse pridobitve novih in v nekaterih primerih tudi rabljenih prevoznih sredstev so predmet davka na dodano vrednost. V Sloveniji so poleg davka na dodano vrednost prevozna sredstva obdavčena tudi z davkom na motorna vozila. Oba sta v zadnjih letih doživela pomembne spremembe. Zakonu o davku na dodano vrednost je bil v letu 2022 dodan 66.b člen, ki daje pravico do odbitka DDV za nakup električnih avtomobilov za poslovno rabo. V letu 2021 pa je začel veljati nov Zakon o davku na motorna vozila, ki temelji na emisijah CO2 in za merilo več ne upošteva vrednosti vozila, kar je zelo velika sprememba na področju obdavčitve vozil v Sloveniji. Odpravil pa je tudi luksuzni DMV, zaradi katerega so kupci dražjih vozil le-te raje kupili in registrirali v tujini kot v Sloveniji. Zakon o davku na motorna vozila pa plovil in zrakoplovov ne vključuje.
V Avstriji so vozila ob prvi registraciji obdavčena z davkom na normirano porabo goriva, v Nemčiji z davkom na motorna vozila, na Hrvaškem s posebnim davkom na motorna vozila in na Danskem z davkom na registracijo vozil. Vsi so enkratni davki, razen nemškega davka na motorna vozila. Nemčija ne pozna enkratnega davka, ki bi bil popolnoma enakovreden slovenskemu, vendar je primerljiv zaradi načina izračuna, ki kot slovenski temelji na emisijah CO2 in se plača ob registraciji vozila, kadar še le-ta ni vključen v prodajno ceno vozila. V Avstriji pa so vozila obdavčena tudi s periodičnim davkom na motorna vozila in davkom na zavarovanje motorja, na Danskem pa poznajo kar tri periodične davke, od katerih se eden plača glede na datum prve registracije vozila, saj se davki med seboj izključujejo. Na Hrvaškem pa poleg posebnega davka na motorna vozila poznajo še davek na cestna motorna vozila.
Posebna zakonska ureditev vodnih plovil je od obravnavanih držav sprejeta v Sloveniji in na Hrvaškem ter je v sklopu magistrskega dela tudi predstavljena, kdaj nastane obveznost za plačilo in kakšna so merila. Za namene primerjalne analize pa smo se osredotočili na cestna vozila, saj je davčna zakonodaja teh vozil bolje urejena, jasno definirana in določena.
Prvoten namen uvedbe davka na motorna vozila se počasi spreminja oziroma preusmerja od zbiranja sredstev za državni proračun in regulacije avtomobilskega trga k čedalje bolj okoljskim ciljem, kot so zmanjšanje emisij CO2, izboljšanje varnosti in starosti voznega parka ter spodbujanje nakupa ekoloških vozil.
V izvedeni analizi, kjer smo primerjali obdavčitev pridobitve novega osebnega vozila v Sloveniji in izbranih državah, je država z daleč najvišjo obdavčitvijo Danska. Slovenija se je uvrstila na prvo mesto kot država z najnižjim zneskom. Ključne besede: prevozna sredstva, davek na dodano vrednost, davek na motorna vozila, električni avtomobil. Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15 Celotno besedilo (3,70 MB) |
6. Opozorilni strel kot prisilno sredstvo - primerjalna študija slovenske in finske ureditve : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNejc Kotnik, 2024, diplomsko delo Opis: Slovenska policija velja za eno najbolj nadzorovanih državnih institucij z učinkovitim sistemom nadzorovanja policije, enako pa velja policijo na Finskem, ki je pogosto poznana po svoji visoko izobraženi in učinkoviti policiji. Kljub temu, da se gre za dve višje razviti in na področju varstva človekovih pravic primerljivi državi, pa je zakonska ureditev policijske uporabe strelnega orožja različna. V Sloveniji je v 96. členu zakona o nalogah in pooblastilih policije določen postopek uporabe strelnega orožja, ki vključuje in posebej zahteva opozorilni strel, v kolikor ga je mogoče izvesti v varno smer. Nasprotno Finska opozorilnega strela ne zahteva in nanj gleda kot samostojno prisilno sredstvo, za katerega so zahtevani enaki pogoji uporabe kot usmerjeni strel. Hkrati, ob primerjavi modela uporabe strelnega orožja, smo v raziskavi poskušali poiskati definicijo varne smeri, ker je ZNPPol ne definira. To smo storili s pregledom literature in intervjujema s strokovnjakoma iz področja varne uporabe strelnega orožja. V želji po zajemu objektivnih in različnih mnenj, en strokovnjak prihaja iz policije, drugi pa iz zasebne sfere. Ugotovili smo, da opozorilni strel povzroča dodatni stres policistom, saj morajo v hitri in napeti situaciji presojati, ali so pogoji za izvedbo opozorilnega strela izpolnjeni, kje se nahaja varna smer oziroma, ali so podani pogoji za preskočitev opozorilnega strela. Iz tega izhaja, da je finski model boljši, ker prosta izbira uporabe prisilnega sredstva omogoča hitrejše posredovanje in odstrani morebitne zaplete. Obe ureditvi se sicer soočata s problemom ne definirane varne smeri, za katero smo ugotovili, da med strokovnjaki ni konsenza o dejanski varni smeri pri uporabi opozorilnega strela. Zato bi bilo nujno zagotoviti širše sprejeto definicijo varne smeri in jo prenesti v zakonodajo. Ključne besede: opozorilni strel, policija, strelno orožje, prisilna sredstva, ZNPPol, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 19 Celotno besedilo (674,52 KB) |
7. Primerjava uporabe strelnega orožja kot prisilnega sredstva med Slovenijo in Združenimi državami Amerike : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKiti Skočir, 2024, diplomsko delo Opis: Strelno orožje je že v preteklosti predstavljalo moč in oblast, danes pa si je pridobilo novo razsežnost kot sredstvo prisilnega ukrepa. Gre za najhujše prisilno sredstvo, ki ga uporablja policija, saj posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, posledice njegove uporabe pa so lahko hude telesne poškodbe ali celo smrt. V Sloveniji so pogoji in postopki dobro opredeljeni v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, dodatno pa še v Pravilniku o policijskih pooblastilih. Zakonsko je uporaba tako natančno in strogo določena, da obstaja majhna možnost nezakonitega poseganja v človekove pravice pri sami uporabi. Na drugi strani v Združenih državah Amerike temu ni tako. Zakonsko je tam uporaba zelo pomanjkljivo določena. Okvirno jo urejata Ustava ZDA in Bill of Rights, ki določata minimalne pogoje uporabe. Podrobneje bi to morala urejati vsaka Zvezna država posebej, s tem bi se uporaba poostrila in bi bile številke vsakdanje uporabe strelnega orožja kot prisilnega sredstva občutno manjše. Ker pa to ni tako in nekatare države niti nimajo zakonodaje na tem področju, številke uporabe vsak dan naraščajo, posledično pa tudi število žrtev. Če državi primerjamo na tem področju, takoj opazimo da ima Slovenija vsekakor strožje pogoje uporabe in s tem varuje pravico do življenja, posledično je število primerov uporabe minimalno. V ZDA je kot posledica pomankljive zakonodaje, poleg velike uporabe strelnega orožja, še problem rasizma. Policisti imajo namreč odprte možnosti pri sami uporabi orožja, in ker je njihov glavni pogoj uporabe: »če obstaja sum«, je večinoma žrtev temnopoltih, saj veliko belopoltih policistov v temnopoltih ljudeh takoj vidi storilca kaznivega dejanja. To potrjuje tudi statistika. Ključne besede: prisilna sredstva, strelno orožje, policija, zakonodaja, Slovenija, Združene države Amerike, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9 Celotno besedilo (793,81 KB) |
8. Možnost nadgradnje adaptivnega sistema za nanosa fitofarmacevtskih sredstev v sadovnjakih jablan s pomočjo kamere Intel RealSense D435if : diplomsko deloNuša Urnaut, 2024, diplomsko delo Opis: Fitofarmacevtska sredstva (v nadaljevanju FFS) so pripravki, ki se uporabljajo v kmetijstvu z namenom varstva rastlin in pridelkov pred škodljivci, pozročitelji bolezni in plevelom. Uporaba FFS in njihovi potencialni negativni učinki na okolje so dandanes zelo odmevni, vendar si zadostne pridelave kmetijskih rastlin ne moremo predstavljati brez njihove uporabe, zato je potrebno več pozornosti nameniti obvladovanju oziroma nadziranju njihove rabe. V sadovnjaku jablan smo izvedli poskus s pomočjo kamere Intel Realsense, ki je osnova nadgradnje osnovnega adaptivnega sistema za nanos FFS, ki deluje na principu elektromagnetnih ventilov na pršilniku. Sistem je bil zasnovan in preizkušen v projektu TRANSFARM 4.0 na Katedri za biosistemsko inženirstvo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Cilj diplomske naloge je proučiti možnost nadgradnje tega sistema z uporabo kamere Intel Realsense D435if, s katero bomo lahko izračunali približek prihranka FFS v sadovnjaku v primerjavi z osnovnim adaptivnim sistemom. Ugotoviti želimo, ali se uporaba te kamere obrestuje, saj je cenovno 5-krat ugodnejša od sistema LiDAR, ki se uporablja pri osnovnem adaptivnem sistemu. Poskus je bil opravljen
na delu sadovnjaka, ki je segal 20 m v dolžino in 3 m v širino. Opravljenih je bilo 19 posnetkov krošenj, kjer je bila razdalja med kamero in krošnjami 2 m. Glavna ugotovitev je nakazala potencialni prihranek fitofarmacevtskih sredstev v obsegu 10 odstotkov. Uporaba kamere se je torej izkazala kot učinkovita in predstavlja pomemben korak v razvoju natančnejšega nanosa FFS, kar prinaša kmetom prihranek tako pri uporabi FFS kot pri nakupu tehnologije. Ključne besede: sadovnjak, kamera, fitofarmacevtska sredstva, adaptivni sistem Objavljeno v DKUM: 11.09.2024; Ogledov: 40; Prenosov: 14 Celotno besedilo (1,23 MB) |
9. Uporaba prisilnih sredstev nad zaprtimi osebami : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKristina Kastelic, 2024, diplomsko delo Opis: Pazniki so pomemben del osebja v zaporih, saj zagotavljajo varno okolje tako za zaprte osebe kot tudi zaporske delavce. Pazniki imajo pooblastila za zagotavljanje reda in varnosti v zaporih, vključno z uporabo prisilnih sredstev, s katerimi posegajo v integriteto posameznika, proti kateremu so ta uporabljena. Pri tem upoštevajo načelo postopnosti in sorazmernosti, saj prisilna sredstva uporabljajo le v nujnih situacijah, ko na drugačen način ne morejo zagotoviti reda in varnosti, in ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin. V zaključnem delu smo se osredotočili na uporabo prisilnih sredstev nad zaprtimi osebami. Na podlagi pregleda znanstvene in strokovne literature in analize statističnih podatkov o uporabi prisilnih sredstev v zaporih smo ugotovili, da je od leta 2000 do leta 2021 uporaba prisilnih sredstev paznikov v slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora nad zaprtimi osebami porasla. Predvsem je opazen porast uporabe telesne sile, nekoliko pa tudi sredstev za vklepanje. Ugotovili smo, da je med letoma 2000 in 2021 porasla tudi upravičenost uporabe prisilnih sredstev, medtem ko je neupravičena in nepotrebna uporaba teh upadla. Pri analiziranju statističnih podatkov letnih poročil Varuha človekovih pravic smo ugotovili, da se je število podanih pobud zaprtih oseb v obravnavanem obdobju zmanjšalo. To potrjuje, da pazniki uspešno rešujejo konfliktne situacije z metodami, ki ne zahtevajo uporabe prisilnih sredstev, ali pa je uporaba teh ustrezna. Ključne besede: zaporniki, prisilna sredstva, pazniki, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 152; Prenosov: 67 Celotno besedilo (1,66 MB) |
10. Uvedba prisilnega sredstva tonfe v slovensko policijoBranko Narat, Bojan Zorec, Miran Grubenšek, 2007, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, prisilna sredstva, tonfa, usposabljanje, človekove pravice Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 108; Prenosov: 7 Celotno besedilo (900,22 KB) |