| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 50
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
41.
SLOVENSKA BISTRICA V SREDNJEM VEKU
Amadeja Mlakar, 2016, diplomsko delo

Opis: Slovenska Bistrica leži na južnih obronkih Pohorja, neposredno ob vozlišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju. Nastala je iz štirih topografskih enot: cerkvenega kompleksa, dvora Bistrica, tržne naselbine in vasi Gradišče, ki je bilo tudi prvo jedro sedanje Slovenske Bistrice. Gradišče z bližnjo okolico je leta 1227 pridobilo trške pravice, leta 1310 pa je bilo povzdignjeno v mesto. Slovenska Bistrica se je v srednjem veku imenovala samo Bistrica (»Feistritz«), šele v 16. stoletju se je pojavilo ime Slovenska Bistrica (»Windischfeistritz«) za ločevanje od kraja Nemška Bistrica (»Deutschfeistritz«) pri Gradcu. V 15. stoletju je bila Bistrica neposredno vpletena v spopade med Habsburžani in Walseeji, v sedemletno celjsko-habsburško vojno, leta 1446 so Bistrico napadli Ogri, proti koncu 15. stoletja, v letih 1472, 1477, 1493 in 1494, pa so se pred Bistrico in v njeni bližnji okolici začeli pojavljati Turki. Za obrambo je mesto imelo zgrajeno utrjeno obzidje in stolpe, ki so služili tudi kot bivališče za mestne gospode. Grad ni imel pomembnega strateškega položaja, krepil se je le zaradi varnosti kot del obrambnega sistema mesta. Slovenska Bistrica je v srednjem veku bila del Slivniške pražupnije. Cerkev sv. Jerneja je bila zgrajena okoli leta 1200. Leta 1379 se v listinah prvič omenja kapela Naše ljube gospe, ki je bila predhodnica sedanje mestne Marijine cerkve. V Slovenski Bistrici so se okoli leta 1370 začeli pojavljati Judje, ki so kmalu ustanovili svojo skupnost, saj se v letih 1374 in 1441 v virih omenja judovsko pokopališče. Slovenska Bistrica se je v srednjem veku vseskozi zapletala v spore z mestoma Maribor in Ptuj za svoboden prevoz vina. Leta 1342 je bil sklenjen trgovinski sporazum med Slovensko Bistrico in Ptujem, ki je bistriškim meščanom omogočal udeležbo na ptujski tedenski tržnici. Trgovci v Slovenski Bistrici v virih niso omenjeni, najpogostejši obrtniki pa so bili mlinarji, peki, usnjarji, čevljarji, mesarji, zidarji, krojači, lončarji, kovači, ulivalci zvonov in steklarji.
Ključne besede: Slovenska Bistrica, srednji vek, mestni sodniki, mestni gospodje, pečat, stolp, obzidje, grad, cerkev, Judje, trgovina, obrt, prevoz vina.
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 876; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

42.
KONFLIKT VREDNOT KOT ODRAZ BRITANSKE DRUŽBE V 1960H LETIH V ROMANU THE MILLSTONE AVTORICE MARGARET DRABBLE
Anja Kolarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Predmet te diplomske naloge je roman The Millstone avtorice Margaret Drabble. Po žanru delo sodi med ženske vzgojne romane in njegova glavna tematika je materinstvo. Njegova protagonistka je Rosamund Stacey, dobro izobraženo dekle, katere starši so socialisti in pripadajo srednjemu družbenemu sloju, in katera po enem samem spolnem odnosu zanosi ter se odloči, da bo otroka vzgajala sama. Družbene, zgodovinske in biografske okoliščine, ki so vplivale na avtorico, se v knjigi močno odražajo. Glavni poudarek je na prizadevanju glavne junakinje po neodvisnosti, na njeni izkušnji materinstva in notranjih konfliktih, ki izvirajo iz nesoglasij med tradicionalnimi in liberalnimi vrednotami tistega obdobja. Da bi dosegla cilj, sem preučila avtoričino profesionalno in zasebno plat življenja, zgodovinske in družbene okoliščine obobja šestdesetih, še posebno pa fabianizem, feministična gibanja ter britanski nacionalni zdravstveni sistem (NHS). Na podlagi ugotovitev je bila narejena analiza besedila, ki je pokazala, da je neodvisnot glavne junakinje dvoumna in, da je materinstvo v njej sprožilo spremembo nazorov. Posledično protagonistka postane bolj prepričana vase, realna v svojih nazorih in njene vrednote odražajo angleško moralo tistega obdobja. Dejstvo, da izhaja iz srednjega družbenega sloja, ji pomaga premagati družbeno zaznamovanost kot neporočena mati, poleg tega pa ji njena uspešna in obetavna kariera pomaga, da ostane zbrana in lažje premaguje izzive skozi celotno izkušnjo.
Ključne besede: Margaret Drabble, materinstvo, ženski vzgojni roman, družbeni, zgodovinski in biografski vplivi, neodvisnost, srednji družbeni sloj, fabianizem, feministična gibanja, akademska kariera, nacionalni zdravstveni sistem (NHS)
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 448; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

43.
DEDNO PRAVO PLEMSTVA NA ŠTAJERSKEM - SREDNJI VEK
Mateja Potočnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z dednim pravom, ki je za plemstvo veljalo na Štajerskem v srednjem veku. Pri plemstvu v srednjem veku smo si ogledali i) običajno pravo, ki je urejalo dedovanje, ii) skope (zapisane) pravne norme ter iii) izbrano listinsko gradivo. Kot metodo dela smo uporabili pravnozgodovinsko primerjalno metodo s študijem domače strokovne literature. Raziskava je pretežno temeljila na arhivskem gradivu. Z metodo analize in sinteze smo preučevali listine in iz primerov oblikovali ustrezne zaključke o razvoju dednega prava na ozemlju Štajerske. Ugotovili smo, da so izhodišče za razvoj prava na določenem področju družbene in pravne prvine, ki preidejo v pravni red ali nanj delujejo, ko se ta prvič oblikuje. To oblikovanje pravnega reda se na Slovenskem ujema z nastajanjem fevdalne družbe. Spoznali smo, da za srednji vek zapisanega in uzakonjenega oziroma postavljenega prava praktično ni. V obdobju srednjega veka so tudi na področju dednega prava plemstva namreč razmerja urejala običajnopravna pravila deželnega prava in privilegiji, ki so jih izdajali vladarji plemstvu. Za vsak družbeni stan, tako tudi za plemstvo, je veljalo posebno pravo. Ob preučevanju dednega prava plemstva smo zasledili močno povezavo z nastankom dežel v srednjem veku. Vpliv dediščinskih delitev na povečevanje in zmanjševanje posesti je bilo običajno pri vseh plemiških družinah ter je vplivalo na oblikovanje dežel v srednjem veku. Le-to pa je ustvarilo pravno podlago za nadaljnji razvoj ustave in prava. K temu je svoj prispevek dalo tudi pravo privilegijev. Plemstvo je namreč od vladarjev terjalo izdajo privilegijev, ki so v obliki deželnih ročinov med drugim zbir svoboščin plemstva ter tako vir naše ustavne ureditve. Pravila in načela dedovanja iz staroslovenske družbe in srednjega veka so zametki kasneje nastalih pravnih pravil v obliki zakona, ki določajo red dedovanja, osebe upravičene dedovati po zapustniku ter vsa natančnejša določila povezana z dedovanjem. Na ta način je nastalo dedovanje po zakonu, ki je dajalo prednost najbližjemu krvnemu sorodniku. Posebna pravila so veljala za dedovanje fevdov, kar je bilo pomembno za plemstvo. Na osnovi preučevanja literature smo spoznali, da v najstarejši družbi in v prvi polovici srednjega veka zapustnikova oporočna svoboda še ni bila priznana. Šele pod vplivom krščanstva se je po darovanjih cerkvi za dušni blagor pričela postopoma razvijati tudi oporočna svoboda. Iz določb privilegijev za plemstvo je izhajalo, da je v obdobju izdaje privilegijev oporoka že bila primaren delacijski razlog. Plemstvo je imelo tudi glede dedovanja poseben položaj zaradi same narave fevdnih odnosov in skrbi za zaščito moči plemiške rodbine, zato je vpliv procesa recepcije rimskega prava na pravila dedovanja sprva manjši kot na drugih pravnih področjih. Temelj ureditve dedne sistematike in oporočnega zapuščanja pri plemstvu je bilo preprečiti odtekanje premoženja iz rodbine. Zato sta v srednjem veku glede dedovanja rodbinskega nasledstva (očevina) veljali načelo primogeniture in načelo nedeljivosti. Oporočno razpolaganje s tem premoženjem ni bilo prosto. Sistematiko zapuščanja in dedovanja v srednjem veku smo osvetlili z analizo prepisov ohranjenih listin. Potrdili smo, da izsledki za ozemlje Slovenije veljajo tudi za Štajersko. Gre za maloštevilne plemiške zapuščinske zapise, ki so specifični kot je specifično obdobje, v katerem so bili zapisani. Dedno pravo v srednjem veku usodo podedovanega premoženja pogosto ureja v kakršnihkoli prenosih, ne le v odnosu zapustnik-dedič. Namen zapisov je bil razdelitev premoženja, zato so sklepali tudi pravne posle med živimi. Različni pravni posli so imeli obliko izražene poslednje volje. Darovnice so bile zelo preproste in omejene na posamezne prejemnike, predvsem na cerkvene glede volil za dušni mir.
Ključne besede: dedno pravo, plemstvo, Štajerska, srednji vek, običajno pravo, testament
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 728; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (480,61 KB)

44.
Položaj žensk v Ljubljani in Mariboru v 15. stoletju ter v Izoli v 14. stoletju
Anja Muhič, 2016, magistrsko delo

Opis: Položaj posameznika v življenju je bil določen že ob rojstvu, kar pomeni, da so bile ženske zaradi takratne miselnosti manj zaželene kot moški potomci in zaradi tega pri marsičem prikrajšane. Veljale so namreč za manjvredna, drugorazredna bitja, nevredna zaupanja, zaradi česar jih je bilo potrebno v življenju nenehno nadzirati. Takšno negativno sliko o ženskah sta širili tudi Cerkev in duhovščina, s čimer je postala splošno sprejeta – svoje je seveda doprinesla tudi ozkoglednost ljudi, s tem pa je bila omogočena krepitev patriarhalne oblasti in podrejenost žensk. Tako srednjeveškim ženskam v življenju vsekakor ni bilo lahko – še posebej ne tistim iz nižjih slojev. Poleg skrbi za gospodinjstvo in živino ter delo na polju so na njih prežale različne nevarnosti, ki so se skrivale za pragom lastnega doma v nasilnem možu ali izven domačega ognjišča, kjer so nanje prežali razni sprijenci. Pred slednjimi in tudi pred nasilnimi možmi seveda niso bile varne niti meščanke. Bolje se je godilo ženskam plemiškega stanu, katerih življenje ni bilo zgolj pehanje za zaslužek in preživetje. Poleg tega so si lahko obetale tudi zasedbo pomembnejšega položaja v družbi.
Ključne besede: srednji vek, položaj in vloga ženske v družbi, (ne)svoboda in ne(samostojnost) žensk, poročene ženske, vdove.
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 619; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

45.
Otroštvo na slovenskem v srednjem veku - primerjava med primorskimi mesti in mestom ptuj
Maruša Zorli, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na otroštvo v srednjeveških mestih Koper, Izola, Piran, Trst in Ptuj. Zgodovina otrok v srednjem veku je obravnavana na podlagi ohranjenih srednjeveških mestnih zakonikov – statutov. Otroštvo je tako opredeljeno predvsem s pravnega vidika glede na to, kakšno naj bi bilo glede na zapisan statutarni red. V osrednjem delu naloge smo glede na obravnavane člene iz različnih statutov zapisali o položaju otroka v srednjeveški družini, o dedovanju in pravici do dediščine, o družinskih konfliktih in nesoglasjih, o polnoletnosti in pravni sposobnosti otrok ter o kazenski odgovornosti otrok. V posebnem sklopu je opisan tudi položaj sirot. Obravnavane statute in ugotovitve smo med seboj primerjali. Ugotovili smo, da obstajajo velike podobnosti predvsem v statutih mest Izole, Kopra in Pirana, medtem ko se ptujska statuta od le-teh v večji meri razlikujeta. Predstavljene ugotovitve nam ne opisujejo dejanskega stanja in položaja otrok, ampak nam služijo kot vpogled v tedanji družbeni red
Ključne besede: otroci, srednji vek, srednjeveška mesta, srednjeveški statuti
Objavljeno: 07.03.2017; Ogledov: 686; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (857,29 KB)

46.
Viteški turnirji v visokem srednjem veku
Luka Kompara, 2017, magistrsko delo

Opis: Obdobje visokega srednjega veka v Evropi okvirno zajema čas 11., 12. in 13. stoletja. Zanj so značilni predvsem nenadna demografska rast, napetosti med posvetno in duhovno oblastjo ter nastop križarskih vojn. Viteški stan, ki je tradicionalno starogermansko obredje povezal s krščanskimi nazori, je postal gonilna sila militantne srednjeveške družbe. Pojem viteštva je zajemal vdanost in službo svetnemu gospodu, ter boj za svobodo, resnico in pravico v imenu Boga in Cerkve. Za družbo tedanjega časa so novost predstavljali tudi viteški turnirji, ki so nastali kot odgovor na razvijajočo se vojaško tehniko in taktiko bojevanja. Za domovino turnirja velja Francija, znan in razvit pa je bil tudi v drugih državah Evrope, npr. Angliji, Svetem rimskem cesarstvu, idr. V svoji osnovi so turnirji predstavljali pripravo novonastalega viteškega reda na vojno, saj je tekmovanje potekalo v dveh strnjenih skupinah vitezov na konjih, ki sta posnemali boje v pravih bitkah. Ker je bila viteška oprema na turnirjih domala identična tisti v pravih bojih, in ker so vitezi z vso resnostjo in v iskanju časti ter morebitnega zaslužka pristopili k pripravi na vojno, so bile tudi smrtne žrtve reden spremljevalec dogajanja. Prav zaradi tega je proti turnirjem že zelo zgodaj ostro nastopila katoliška Cerkev, medtem ko so glavni podporniki turnirja na drugi strani prihajali iz vrst višjega in nižjega plemstva. Ti so si od sodelovanja na turnirju, poleg utrjevanja duha in telesa v boju, obetali tako časti in slave, kot tudi materialnega blagostanja. V kasnejših obdobjih so se zaradi individualizacije bojev turnirji pričeli oddaljevati od vojaškega treninga in postajali vedno bolj del zabavnega družabnega dogajanja, na katerem je bil glavni cilj pridobiti si čast in/ali materialno bogastvo.
Ključne besede: Visoki srednji vek, tekmovanje, turnir, dvoboj, vitez, vojna, bojevanje
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 1321; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

47.
Matija Korvin
Koni Vöröš, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem se ukvarjala z družino Hunyadi in z njihovo vlogo pri oblikovanju madžarske in evropske zgodovine. Opisala sem, kako se je v le nekaj desetletjih povečal vpliv te družine, kako je lahko postal član družine, ki ni izvirala iz kraljeve dinastije, kralj Kraljevine Ogrske, kako je le-ta s svojimi odločitvami vplival na oblikovanje zgodovine. Na koncu naloge sem opisala še vsakdanje življenje na Ogrskem v času vladavine Matije Korvina. Vzpon družine Hunyadi, ki ni izvirala iz kraljeve družine, se je začel z Jánosem Hunyadijem, ki je imel pomembno vlogo v boju proti Turkom. S svojimi dosežki si je pridobil dovolj veliko vlogo, da je lahko vplival na oblikovanje madžarske zgodovine. Postal je eden najvplivnejših mož v državi, prav njegove zasluge, njegovi dosežki so veliko pripomogli k dejstvu, da so njegovega mlajšega sina, Matija Korvina kasneje izvolili za ogrskega kralja. Korvin je moral na začetku svojega vladanja utrditi svojo oblast in izvesti številne reforme, eden izmed najpomembnejših ukrepov je bila uvedba črne vojske, ki mu je pomagala pri oblikovanju centralizirane kraljeve moči. Matija Korvin se je po utrditvi svoje oblasti začel zapletati v vojne, ki so bile tako rekoč nujne, tako v vojne proti Turkom in v vojne, s katerimi se je želel uveljaviti v Evropi in v tiste, ki so oblikovale potek evropske zgodovine: to so vojne proti Čehom in vojne v Avstriji. Matija Korvin je bil nosilec več nazivov: kralj Kraljevine Ogrske, od leta 1469 je bil še češki kralj, od leta 1486 pa še vojvoda Avstrije. Matija Korvin ni bil samo vojščak, bil je tudi veliki ljubitelj umetnosti, tako je njegov dvor postal središče renesanse. Budimski dvor je slovel po svoji knjižnici Bibliotheci Corviniani ali na kratko Corvini. V času njegovega vladanja je renesančna kultura na Madžarskem dosegla višek. V svojih raziskavah sem ugotovila, da je na oblikovanje kulture in življenja na budimskem dvoru v veliki meri vplivala tudi Matijeva druga žena Beatrice Aragonska. V nalogi sem se ukvarjala še z vsakdanjim življenjem v času Matije Korvina, primerjala sem razlike med premožnejšimi in revnejšimi, opisala pa sem tudi nekatere tipične začimbe in prehranjevalne navade tistega časa.
Ključne besede: Matija Korvin, Ogrska, Turki, Češka, Avstrija, vojne, vsakdanje življenje, renesansa, srednji vek
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 960; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

48.
Odnosi med judi in kristjani v srednjeveški Evropi
Hana Orešnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo na podlagi virov in literature obravnava položaj Judov v medsebojnem odnosu s kristjani v srednjeveški Evropi ter predstavlja sobivanje Judov, kristjanov in muslimanov pod krščansko vladavino na Iberskem polotoku. Prve naselbine Judov tako v Evropi, kot na Slovenskem najdemo že v času antike, vendar pa so stalne naselbine začele nastajati pozneje, v srednjeveškem obdobju. Judje so se naseljevali ob trgovskih poteh, ki so potekale mimo vseh večjih krajev po Evropi. Za časa naselitve v evropskem prostoru so imeli Judje določene privilegije, ki so se razlikovali od države in vladarja, pri čemer je zmotno mišljenje, da so bili Judje vedno v slabšem položaju v primerjavi kristjani, saj so imeli v mnogokaterem kraju zaščito vladarja, ki je kristjani niso bili deležni. Judje so bili v primerjavi s kristjani bolj izobraženi, mnogo več jih je bilo tudi pismenih, navzven pa niso veliko odstopali, saj je bila sestava njihove družine podobna krščanskim, vendar pa so judovske ženske imele dosti večjo vlogo tako v družini kot pri poslovanju kot krščanske ženske. Judje, ki so v času srednjega veka živeli po evropskih mestih in vaseh se tako niso veliko razlikovali od kristjanov, imeli so le svoja verska prepričanja, obrede in navade, ki so bila drugačna od krščanskih, zaradi česar so na njih mnogokrat gledali z viška in čeprav njihova dejanja niso bila sporna, se je do njih razvilo sovraštvo tako imenovano krščanski antijudaizem, ki ima zametke kasnejšega antisemitizma. Zaradi drugačnosti vere so jih mnogokrat skušali spreobrniti v krščansko vero, če pa so ostali zvesti svoji veri, so jih vladarji izgnali iz svojega ozemlja, kar se je v srednjem veku začelo z izgonom iz Anglije konec 13. stoletja, čemur so sledili izgoni iz drugih evropskih imperijev.
Ključne besede: Judje, kristjani, muslimani, srednji vek, Evropa, Iberski polotok, krščanski antijudaizem
Objavljeno: 02.02.2018; Ogledov: 305; Prenosov: 61
.docx Celotno besedilo (278,98 KB)

49.
Dominacija v grafih in ravninski grafi pri pouku v osnovni in srednji šoli
Ilija Ilić, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljene izbrane vsebine iz teorije grafov s poudarkom na dominacijah v grafih in na ravninskih grafih. V teoretičnem delu so navedene vse potrebne definicije, izreki, trditve in dokazi obravnavanih vsebin, poleg tega pa je predstavljena tudi didaktična teorija o izvajanju pouka. V praktičnem delu so nato predstavljeni primeri izbranih obravnav omenjenih vsebin pri pouku v osnovnih in srednjih šolah. Vsebine so zastavljene kot celovita osnova za nadaljnje načrtovanje učnih priprav in zajemajo teoretične razlage, naloge z grafičnim gradivom in rešitvami ter didaktične nasvete za predstavitev vsebin.
Ključne besede: dominacija v grafih, ravninski grafi, teorija grafov pri pouku v osnovni in srednji šoli
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 106; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

50.
Merjenje povprečnega sistemskega tlaka polnjenja srca v enoti intenzivne terapije
Tomaž Viher, 2019, magistrsko delo

Opis: Uvod: Medicinskim sestram in zdravnikom so metode povprečnega sistemskega tlaka polnjenja srca zelo slabo poznane in nerazumljive. V raziskavi smo predstavili metode, ki jih priporočajo avtorji, in prikazali možnost izvajanja meritev teh metod. Metodologija: Meritve smo opravili v kliničnem okolju, na oddelku za intenzivno terapijo, nego, anestezijo in terapijo bolečine v splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. Opravili smo jih s pomočjo monitoringa, ki vključuje obstoječe invazivno merjenje arterijskega tlaka, merjenje centralnega venskega tlaka in manšeto z možnostjo zaustavitve krvnega pretoka v roki s funkcijo za kontinuirano napihnjenost (Venous stasis). Potrebovali smo tudi ventilator za umetno ventilacijo in hemodinamski monitoring. Rezultati: S pregledom podatkov strokovno znanstvene literature smo predstavili metode za oceno Pmsf pri živalih in obstoječe metode meritev pri ljudeh, ki jih priporočajo avtorji. Izvedli smo meritve Pmsf z metodo zaustavitve obtoka v roki (Parm), kjer je po hitrem napihovanju manšete arterijski tlak uravnotežen po 25–30 sekundah, in takrat je moč odčitati vrednost Pmsf. Prikazali smo si COmf in CVP ter predvidevali, da bi si z uporabo metode zadrževanja vdiha lahko z grafičnim izrisom prikazali razmerje med meritvama in s tem pridobili vrednost Pmsf. Diskusija: Ugotavljali smo, ali so meritve Pmsf izvedljive, in medicinskim sestram pokazali možnost prikaza določenih metod v kliničnem okolju. Sklep: V klinični praksi ugotavljamo, da je ocena hemodinamskega stanja pomembna za potek obravnave in zdravljenje bolnika. Ker so meritve Pmsf v slovenskem okolju še vedno praktično neznane, bi bila izobraževanja iz te tematike zelo dobrodošla.
Ključne besede: venski priliv, minutni iztis srca, efektivni cirkulirajoči volumen, neefektivni cirkulirajoči volumen, centralni venski tlak, srednji arterijski tlak
Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 50; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici