| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 50
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
21.
MESTO SLOVENJ GRADEC V SREDNJEM VEKU
Andraž Koželnik, 2014, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Magistrsko delo obravnava razvoj in nastanek mesta Slovenj Gradec v srednjem veku. Cilji magistrskega dela so prikazati vzroke za nastanek urbane naselbine, opisati razvoj in vse dejavnike, ki so vplivali na razvoj mesta v srednjem veku ter Slovenj Gradec predstaviti kot eno izmed bolj aktivnih, bogatih in pomembnih srednjeveških mest na Slovenskem. Srednjeveški Slovenj Gradec je nadaljeval kontinuiteto naseljenosti že iz antičnih časov, ko je na tem območju stala pomembna rimska naselbina – Colatio. Prva omemba kraja se v virih pojavi leta 1091, ko nastopi prvi lastnik gospoščine Slovenj Gradec Weriand de Grez. Skozi srednji vek je gospoščina zaradi svojega bogastva in pomembnosti menjala več lastnikov, med njimi najdemo pomembne plemiške družine, kot so Askvinski, Traungavci, Spanheimi, Andeški in tudi zadnji srednjeveški lastniki Habsburžani. V tem času je Slovenj Gradec leta 1251 prvič omenjen kot trg in leta 1267 kot mesto z vsemi mestnimi privilegijami. Gospoščina je bila sedež pomembne srednjveške župnije, župnije Svetega Pankracija, ki je bila v ena izmed vplivnješih na območju oglejskega patriarhata. Župniki Svetega Pankracija so nekajkrat opravljali tudi vlogo arhidiakona, kar še dodatno potrjuje dejstvo o pomembnosti župnije. Nedvomno je, da je mesto Slovenj Gradec bilo eno izmed starejših in pomembnejših mest v srednjem veku na Slovenskem.
Ključne besede: Slovenj Gradec, zgodovina, srednji vek, srednjeveška mesta, gospodarstvo, trgovina, cerkvena uprava
Objavljeno: 27.10.2014; Ogledov: 1753; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (980,91 KB)

22.
PRIMERJAVA SKLENITVE ZAKONSKE ZVEZE IN DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA PO PRAVU SREDNJEGA VEKA IN KANONSKEGA PRAVA
Petra Muhič, 2015, diplomsko delo

Opis: Zakonska zveza je običajno eden najpomembnejših institutov oziroma mejnikov v življenju človeka, predvsem iz socialnega, družbenega in družinskega vidika. Zakonska zveza je vrednota in temeljni pravni postulat družbe, ki pa se razlikuje glede na različna kulturna okolja in obdobja zgodovine. Zakonska zveza je pravni institut, ki je tesno povezan z družino in družinskih življenjem, saj je le-ta največkrat temeljni cilj in pomembna posledica sklenitve zakonske zveze med osebama različnega spola. Družina je trajna skupnost, je posledica pravnega akta, kjer so vzpostavljeni osebni odnosi in čustvena navezanost med partnerjema različnih spolov, starši in otroci. Zakonska zveza, pravni institut, kakor ga poznamo danes, ima svoje korenine v srednjem veku. Družba srednjega veka je bila razslojena, kljub temu so bile posledice sklenitve zakonske zveze, ne glede na stan iz katerega sta izhajala sklenitelja, povsem enake. Izhodišča zakonske zveze so se dokončno oblikovala v Dekretu Tametsi leta 1563. Kot tak je pravni institut zakonske zveze s svojimi posledicami ostal nespremenjen. Codex iuris canonici iz leta 1983 s svojim predhodnikom in imenovanim Dekretom potrjuje to trditev za področje kanonskega prava in ODZ iz leta 1811 s svojimi novelami iz začetka 20. stoletja za civilno področje. Vse do konkordatov države z KC v 18. in 19. stoletju, je odločilno vlogo pri sklepanju zakonske zveze imela KC s svojimi predstavniki, šele druga polovica 19. stoletja prenese pristojnost v celoti na državne organe.
Ključne besede: zakonska zveza, družina, družinsko življenje, dedovanje, srednji vek, fevdalizem, kanonsko pravo, ZCP, ODZ, KC
Objavljeno: 06.07.2015; Ogledov: 599; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (797,09 KB)

23.
SREDNJEVEŠKE GOSPE NA DVORU
Ana Nimac, 2015, diplomsko delo

Opis: V srednjem veku se je življenje žensk razlikovalo glede na njihov družbeni sloj. Čeprav jih umeščamo v kmečke, mestne in dvorne sloje, pa je vsem skupno to, da so bile bolj ali manj podrejene moškim. V prvem delu naloge sem na kratko predstavila dogajanje v srednjem veku, in sicer z namenom, da bi lažje razumeli življenje v tem odboju. Drugi del opisuje vse kmečke in mestne ženske v srednjem veku; kako so živele, kakšno izobrazbo so prejele in kako so skrbele za družino. Tretji del naloge pa je posvečen dvornim ženskam. Tudi v tem delu je poudarek na njihovem izobraževanju, pa tudi življenju samskih, poročenih ter ovdovelih žensk. Na podlagi virov piscev takratnega časa sem predstavila še njihova pričevanja o ženskah na dvoru. Knjiga o mestu dam Christine de Pizan je imela zelo velik vpliv na prvo generacijo žensk s pomembno vlogo v javnem življenju. Paolo Santonino je v Popotnem dnevniku zelo podrobno opisal svoja potovanja, na katerih je srečal tudi številne ženske na dvorih. V ljubezni razočarani Giovanni Boccaccio, ki je v svojih neuslišanih ljubeznih dobil navdih za ustvarjanje, je v Dekameronu ženske prav tako opisoval kot plemenite, lepe in dobrosrčne.
Ključne besede: srednji vek, ženske v srednjem veku, Christine de Pizan: Mesto dam, Paolo Santonino: Popotni dnevnik, Giovanni Boccaccio: Dekameron.
Objavljeno: 27.05.2015; Ogledov: 938; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (655,50 KB)

24.
25.
PRIPOVEDNE TRADICIJE VISOKEGA IN POZNEGA SREDNJEGA VEKA IZ MEDKULTURNE PERSPEKTIVE. PRIMER: PESEM O RONALDU.
Robert Lebar, 2015, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrskega dela z naslovom Pripovedne tradicije visokega in poznega srednjega veka iz medkulturne perspektive. Primer: Pesem o Rolandu je priskrbeti vpogled v medkulturnost srednjeveške družbe in literature na nemškem govornem področju s pomočjo sodobnih kulturno in literarnozgodovinskih konceptov. V uvodnem delu so obravnavani temelji srednjeveške literature v kontekstu sočasnih družbenih struktur. V nadaljevanju je ta problematika razširjena z vprašanjem o vplivu francoske kulture na nemško plemstvo. Najznačilnejši literarni primer tega vpliva je Pesem o Rolandu, kjer nemška in francoska srednjeveška kultura prevzemata skupno evropsko identiteto, ta pa je definirana v razmerju do orientalske. Gre za besedilo, v katerem se na eksemplaričen način kažejo medkulturne razlike, predsodki, nevednosti in sorodnosti obeh civilizacij.
Ključne besede: Medkulturnost, visoki in pozni srednji vek, srednji vek, Pesem o Rolandu, orient, kultura
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 424; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

26.
TRŽENJE AVTENTIČNOSTI:SREDNJEVEŠKI UPRIZORITVENI TURIZEM
Simon Hojnik, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Srednjeveške uprizoritve so prikazi zgodovinski aktivnosti, katere preučujejo in v njih sodelujejo posamezniki ali skupine, njihova aktivnost pa v osnovi predstavlja: upizoritev bojev in tehnik mečevanja in uporabe ostalega orožja, ki je zaznamvovano v virih tedanjega obdobja; uprizoritve žive zgodovine, v katerih imajo opazovalci preko uprizoriteljev možnost spoznati interpretacijo življenja v srednjem veku. Problematika tovrstnih aktivnosti je zajemala razlikovanje med pristnostjo in nepristnostjo, saj mnogi izmed uprizoriteljev zavedno ali nezavedno ne razlikujejo med enim in drugim področjem. Za izbiro takšne tematike smo se odločili, ker smo želeli na podlagi strokovne literature in mnenj strokovnjakov s tega področja, ustvariti mejo, ki ločuje pristno od nepristnega in je s tem tudi ostalim omogočala razlikovanje med enim in drugim. Predpostavljali smo, da bomo naleteli na nekatere izzive, saj to področje v preteklosti ni bilo predmet mnogih akademskih raziskav, kar je pomenilo, da smo bili primorani se po pomoč obrniti na posameznike s pravimi informacijami. V tem koraku nas je skrbela problematika, da informacij, ki so nujne za uspeh naše naloge, ne bomo prejeli zaradi lastnega interesa uprizoriteljev. Kasneje smo to skrb ovrgli, saj je v interesih uprizoriteljev, da povedo več o njihovih dejavnostih in hobijih. To velja še toliko bolj za tiste, ki dobro poznavajo avtentiko, saj želijo, da javnost tudi sama začne zavračati srednjeveška prepričanja in mite, katere so si ustvarili s pomočjo modernih virov (serij, filmov, igric, knjig, itd.). Ugotovitve, na katerih temeljijo vse ostale, so dosledno upoštevanje ustreznih zgodovinskih virov ali strokovnih mnenj posameznikov, ki se poklicno okvarjajo s proučevanjem zgodovine, predmetov, tehnik, navad in običajev nekega zgodovinskega obdobja. Ko dobro spoznamo zgodovinske lastnosti in izvor določenega elementa, postane razlikovanje med pristnostjo in fantazijo lažje.
Ključne besede: avtentika, avtentičnost, pristnost, nepristnost, srednji vek, uprizoritve, živa zgodovina, boji, motivi, intervju, anketa
Objavljeno: 30.09.2015; Ogledov: 581; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

27.
Judje v srednjeveškem Mariboru
Katja Žnider, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Judje v srednjeveškem Mariboru so opisane značilnosti Judov, njihova naselitev, način življenja in njihov pomen za gospodarstvo srednjeveške Evrope. Podrobneje so opisani Judje v srednjeveškem Mariboru, ki so se na področje današnjega Maribora naselili v trinajstem stoletju in tukaj ostali vse do izgona, leta 1497. Živeli so v getu, ki je obsegal današnjo Židovsko in Ključavničarsko ulico ter sosednje dele novega Glavnega trga, Tattenbachove in Vetrinjske ulice, to je južno-vzhodni del tedanjega obzidanega mesta. Živeli so v skladu z judovskimi pravili, in sicer so opravljali božjo službo v sinagogi, ter živeli v sožitju s krščanskimi someščani. Prav zaradi slednjega jim ni bilo treba nositi judovskih oznak kot Judom v ostalih srednjeveških mestih po Evropi. Ukvarjali so se z denarnimi posli (mnogi med njimi), in zato sčasoma postali nepriljubljena skupina. Po ukazu Maksimilijana I. (1459 – 1519) so morali šestega januarja 1497 zapustiti Maribor. Mnogi so se naselili v dunajsko Novo Mesto in Neukirchen, nato pa so se preselili na Gradiščansko v Željezno (Eisenstadt) in severovzhodno Spodnjo Avstrijo (Marchegg). Da so Judje živeli v Mariboru, še danes pričajo mnoge zgradbe (na primer sinagoga), poimenovanje ulice (Židovska ulica), priimki današnjih Mariborčanov, ter številni materialni viri, ki jih danes hranita mariborski mestni muzej in mestni arhiv.
Ključne besede: Judje, Evropa, srednji vek, gospodarstvo, Maribor, Judje
Objavljeno: 12.01.2016; Ogledov: 900; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

28.
29.
30.
Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici