Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu so zbrani odgovori na vprašanja iz Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA) iz pomenskega polja »telo in družina«. Opisan je kraj, kjer smo zbirali gradivo. Velenjski govor je najprej umeščen v štajersko narečje in nato še v srednjesavinjsko narečje, izpostavljene so tudi glasoslovne in oblikoslovne značilnosti velenjskega govora. Temu sledi predstavitev besedja iz pomenskega polja »telo in družina« v velenjskem govoru. Pomensko polje »telo« zajema 79 vprašanj, pomensko polje »družina« pa 43 vprašanj. Analizi leksemov sledi sinteza, ki se osredotoča na izvor zbranih leksemov. Ugotavljamo, da se v velenjskem govoru povečini uporabljajo besede slovanskega izvora, nekaj jih je tudi germanskega, romanskega in madžarskega izvora, med prevzetimi leksemi prevladujejo tisti germanskega izvora.
Ključne besede: štajerska narečna skupina, srednjesavinjsko narečje, velenjski govor, pomensko polje »telo in družina«
Objavljeno v DKUM: 13.06.2017; Ogledov: 1248; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,22 MB)

Opis: Naloga prinaša zbirko ter izvor zemljepisnih in osebnih lastnih imen v občini Celje. V imenih se skrivajo značilnosti lokalnega narečja. Celjski govor sodi k srednjesavinjskemu narečju. Zanj je značilno, da je izgubilo tonemsko nasprotje, naglašeni zlog pa je tonsko visok. Prevladujejo monoftongi in jakostno (samo dolgo) naglaševanje. Ker pa je Celje tudi središče regije, se tu stikajo različni narečni vplivi iz okolice. Tako se ponekod namesto pričakovanih monoftongov slišijo tudi diftongi. Večina obravnavanih imen je zapisana v knjižni obliki, narečni elementi so pogosteje zastopani pri ledinskih imenih. Ledinska imena se najpogosteje imenujejo po lastnikih. Najpogostejše ledinsko ime v celjski občini je hosta, zraven pa je vedno naveden tudi lastnik (Čatrova hosta, Jelenova hosta, Medvedova hosta). Najpogostejša korena pri tvorbi krajevnih in ledinskih imen sta log in loka (Ložnica, Medlog, Gložje, Loge, Zalogi; Loče, Loka, Lokrovec), saj se veliko ozemlja se nahaja na z vodo bogati ravnini. Tudi sicer veliko ledinskih imen opozarja na različne oblike vode ali močvirnat svet (Mlake, Čret, Lava, Potoki, Blatnik, Brod, Virtnica). Veliko ledinskih imen je zelo nenavadnih, analiza je pokazala, da narečnih in zelo starih. Takšna imena ohranjajo spomin na pokrajino, kakršna je bila nekoč (Trebe, Tirgut, Kripeno, Devce, Dobrova, Lava, Resen, Zlake, Kresnik). Za besedi slom in čret z vsemi izpeljankami se je izkazalo, da sta tipično štajerski in ju drugod v Sloveniji ne najdemo. Priimki so najpogosteje tvorjeni iz drugih imen s priponskimi obrazili -ec, -jak, -nik (iz krajevnega imena: Korošec, Gajšek, Hrastnik), -e, -ič (iz osebnega imena in poimenujejo sina: Topole, Arhanič) in -ar/-er (iz poklicnega poimenovanja: Kuhar, Pinter). Ženske oblike priimkov so tvorjene s priponskimi obrazili -ka, -ca in -o(u)ka.
Ključne besede: srednjesavinjsko narečje, celjski govor, imenoslovje
Objavljeno v DKUM: 11.09.2013; Ogledov: 2923; Prenosov: 596
Celotno besedilo (4,17 MB)