| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen okoljskih dejavnikov za izbiro učenčevih prostočasnih športnih aktivnosti : magistrsko delo
Ina Pivljakovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, katere prostočasne aktivnosti so najbolj pogoste in kateri okoljski dejavniki so pomembni za izbiro prostočasnih aktivnosti učencev od 4. do 9. razreda na mestnih in vaških osnovnih šolah ter ali se ponudba prostočasnih aktivnosti v mestu in na vasi razlikuje. Anketiranje je potekalo na petih osnovnih šolah v Sloveniji, in sicer na OŠ Voličina, na OŠ Jakobski Dol, na OŠ Lenart, na OŠ Bojana Ilicha Maribor in na OŠ Mladika Ptuj. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 221 učencev 2. in 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja. Podatke za raziskavo smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika in jih obdelali v računalniškem programu SPSS. V raziskavi sta uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Rezultati raziskave so pokazali, da se pojavljajo razlike v ponudbi prostočasnih aktivnosti med mestom in podeželjem. Prav tako se med starostnimi skupinami pojavijo razlike v vrsti prostočasnih aktivnosti, saj se interes z leti spreminja. Urejenost infrastrukture je v mestih in na vaseh ustrezna in ne predstavlja problema za obiskovanje aktivnosti. Učenci 2. in 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja še vedno največ prostega časa namenijo športnim aktivnostim.
Ključne besede: učenci, srednje in pozno otroštvo, pomen gibanja, zunanji dejavniki, organizirane aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 366; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

2.
Socialna sprejetost učencev z in brez dodatne strokovne pomoči v srednjem otroštvu
Tamara Cunk, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo preučuje socialno sprejetost učencev, še posebej učencev z dodatno strokovno pomočjo. Predstavljen je razvoj učencev s poudarkom na srednjem otroštvu, razred kot socialna skupina, učitelj kot vodja in vpliv na delovanje razreda glede na stil vodenja, socialna sprejetost ter merjenje in prikaz rezultatov sprejetosti. Opisana je sprejetost pri otrocih, ki imajo posebne potrebe, navedene so dejavnosti, ki pripomorejo k izboljšanju odnosov. Namen magistrskega dela je bil predstaviti teoretske koncepte in ugotovitve nekaterih raziskav, skozi katere so avtorji ugotavljali socialno sprejetost, zavzemanje položaja sociometričnega statusa (Frederickson, 2010, Nakken in Pijl, 2002, v Demeter, 2013, Rubin, Bukowski in Laursen, 2011, Horvat in Košir, 2013) ter vključevanje učencev s posebnimi potrebami v redne osnovne šole (McAllister in Hadjir, 2013). Namen je bil tudi izvesti sociometrično preizkušnjo v razredu, v katerem je učenec, ki prejema dodatno strokovno pomoč ter ugotoviti položaj tega učenca ter izvesti intervju z učiteljico, ki poučuje ta razred in ugotoviti njeno zaznavanje učenca s posebnimi potrebami ter pridobiti splošno mnenje o vključenosti ter delu z učenci s posebnimi potrebami. Z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo so prikazani rezultati, pridobljeni v raziskavi, ki je potekala v četrtem in petem razredu podružnične osnovne šole ter je zajemala skupaj 21 učencev. Vključeni so še razgovori z dvema učiteljicama in spremljevalko gibalno ovirani deklici. Ugotovitve kažejo, da socialna sprejetost učencev ni nujno pogojena s prejemanjem dodatne strokovne pomoči, ampak je odvisna predvsem od primanjkljaja, ki ga imajo. Bolj kot je primanjkljaj povezan z vedenjskimi težavami, manjša je socialna sprejetost učenca.
Ključne besede: srednje otroštvo, socialna sprejetost, sociometrična preizkušnja, dodatna strokovna pomoč, učenci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 09.11.2016; Ogledov: 1540; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (914,02 KB)

3.
Socialna sprejetost otrok na razredni stopnji osnovne šole
Mateja Skerbiš, 2015, magistrsko delo

Opis: Z vstopom v šolo otrok vstopa v širši socialni prostor, kar je velik korak za razvoj socialnih spretnosti. Šolski razred predstavlja socialno skupino, v kateri se vrstniki povezujejo v socialne odnose. Neformalni socialni odnosi med sošolci pomembno določajo doseganje učnih ciljev in razredno klimo. Zato je za učitelja poznavanje socialne strukture razreda izredno pomembno. Učitelj lahko določene vidike socialnega vedenja prepozna sam, zgolj z opazovanjem. Lahko pa uporabi sociometrično preizkušnjo, ali katero drugo tehniko, za merjenje vrstniških odnosov, s katero hitro in enostavno ugotovi socialno strukturo razreda. Glavni nameni magistrskega dela so bili izvesti sociometrično preizkušnjo v četrtem razredu in ugotoviti strukturo razreda ter s pomočjo tehnike Kdo je kdo ugotoviti percepcijo posameznih značilnosti učencev s strani sošolcev. Hkrati je bil namen s pomočjo intervjuja ugotoviti učiteljičino zaznavanje rezultatov. Z različnimi merami sem želela ugotoviti možne razlage za določene sociometrične položaje učencev. Rezultate raziskave sem primerjala z rezultati nekaterih dosedanjih raziskav. Kot v drugih raziskavah, so se pokazale razlike med učenci iz različnih sociometričnih skupin. Sošolci priljubljene četrtošolce v večini zaznavajo kot učno angažirane učence, ki imajo dobre odnose z vrstniki, zavrnjene pa kot impulzivne učence s slabim odnosom do avtoritete. Priljubljeni učenci imajo dobre zaznave o svojih vrstniških odnosih, medtem ko se zavrnjeni večinoma ne zavedajo vrstniškega nesprejemanja. Ekonomski status družin učencev v preučevanem razredu ni pomemben dejavnik sociometričnega položaja učencev. Glede na rezultate sem v zaključku strnila nekaj priporočil za delo s preučevanim razredom.
Ključne besede: razredna stopnja, srednje in pozno otroštvo, vrstniški odnosi, sociometrična preizkušnja, tehnika Kdo je kdo, sociometrični status
Objavljeno v DKUM: 15.01.2016; Ogledov: 1956; Prenosov: 579
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

4.
RAZVOJ ČUSTEV IN ČUSTVENE INTELIGENTNOSTI UČENCEV NA RAZREDNI STOPNJI
Jana Kopše, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je zajet pregled literature s področja proučevanja čustev, ki prispevajo pomemben del k vzgoji in razvijanju otroka v odraslo osebnost. Čustva so v razvoju otroka izrednega, če ne celo prvotnega pomena. Učitelj kot pomemben faktor otrokovega življenja k razvoju veliko doprinese. Spremlja ga skozi vzpone in padce, ki se dotikajo tako uspehov kot neuspehov, vezanih na šolo, ob tem spoznava tudi otrokove vrstnike, ki so prav tako pomemben dejavnik otrokovega razvijanja. Na razvojni poti otroku svetuje, mu pomaga in ga usmerja po svojih najboljših močeh. Otrok spoznava, kako se določena čustva izražajo, katera čustva so družbeno sprejemljiva in katera nesprejemljiva. Čustva se nauči uravnavati in kontrolirati. Zaradi nestimulativnega okolja lahko pride tudi do psiholoških stanj, ki otroka ovirajo in mu onemogočajo vključevanje v skupine vrstnikov in razredno okolje. Ena takšnih motenj je anksioznost, ki zajema občutke nelagodja, zaskrbljenosti, strahu in bojazni, da se bo nekaj zgodilo. Takšen otrok še posebej potrebuje učiteljevo pomoč, ki ga bo usmerila na pravo pot in mu zagotovila nemoten razvoj. V nadaljevanju je predstavljena čustvena inteligentnost. V njem je opredeljeno, kaj čustvena inteligentnost je in katera so njena področja. Na razvoj pomembno vplivajo številni dejavniki, posebej velja izpostaviti dednost in okolje. Cilj raziskave je bil sestaviti na strokovnih in znanstvenih spoznanjih osnovano ocenjevalno lestvico, s pomočjo katere bi lahko merili stopnjo razvitosti čustev in čustvene inteligentnosti pri otrocih. S pomočjo izvedene raziskave, pri kateri smo uporabili deskriptivno metodo, smo dobili zanimive rezultate, ki so predstavljeni v nalogi. Neslučajnostni priložnostni vzorec predstavljajo učenci od 1. do 5. razreda. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ovrgli hipotezo, v kateri smo predpostavljali, da med različnimi starostmi otrok obstajajo pomembne razlike. Presenetilo pa je tudi dejstvo, da so glede na izračune aritmetičnih sredin fantje v razvoju pred dekleti.
Ključne besede: Čustva, opredelitev čustev, struktura čustev, zgodnje otroštvo, srednje otroštvo, čustvena inteligentnost, spodbujanje čustvene inteligentnosti.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2015; Ogledov: 2014; Prenosov: 439
.pdf Celotno besedilo (653,78 KB)

5.
Povezanost barv in čustev pri učencih v 4. razredu osnovne šole
Rebeka Kolar, 2012, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se dotikamo področja barv, ki imajo lahko močan učinek na človeško telo in emocije. Že kot otroci uporabljamo barve tako v domačem okolju kot šoli. Po mnenju strokovnjakov naj bi ravno uporaba posameznih barv razodevala otrokovo emocionalno življenje. Pri tem je pomembno poudariti, da se barvno izražanje otrok skozi njihov razvoj spreminja, nadgrajuje, spreminja se otrokova uporaba in odnos do barv. Raziskave, ki so bile opravljene na tem področju, kažejo, da lahko ravno na podlagi izbire barv potegnemo vzporednice z izražanjem osnovnih čustev. Tako smo v naši raziskavi s pomočjo prirejene ocenjevalne lestvice barv in različnih čustvenih stanj pri učencih v četrtem razredu preverjali povezovanje posameznih barv in čustev ter njihove priljubljene in nepriljubljene barve. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik glede na spol in povprečje zaključnih ocen. Ugotovili smo, da učenci povezujejo pozitivna čustva s toplimi barvami in negativna čustva s hladnimi, pri tem še posebej prednjačijo deklice in učenci z višjim povprečjem zaključnih ocen. Na področju najljubše barve je v ospredju vijolična pri deklicah in modra pri dečkih. Črna je barva, ki je učenci ne marajo.
Ključne besede: barva, učinki barv, likovno izražanje otrok, psihodiagnostična vrednost barv, srednje in pozno otroštvo, čustva
Objavljeno v DKUM: 15.03.2012; Ogledov: 4285; Prenosov: 560
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici