| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Slovenski učni načrt za predmet likovna umetnost v gimnazijskem programu v primerjavi s podobnimi dokumenti evropskih držav
Tomaž Zupančič, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Političnim spremembam v Sloveniji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je sledila obsežna reforma šolstva, ki je vplivala tudi na umetniške predmete. Podobno so se na strokovnem nivoju v zadnjih tridesetih letih dogajale velike spremembe pri poučevanju umetnosti v svetu in Sloveniji z uveljavljanjem tako imenovanega postmodernega likovnega kurikula. Slovenski učni načrti za likovno umetnost se danes soočajo s podobnimi izzivi kot učni načrti drugih držav. S primerjavo slovenskega srednješolskega učnega načrta za predmet likovna umetnost z učnimi načrti sedmih evropskih držav (Estonije, Finske, Hrvaške, Irske, Latvije, Norveške in Španije) smo želeli osvetlili slovenski dokument v širšem kontekstu. Dokumente smo analizirali z različnih pogledov. Ugotovili smo, da obstajajo skupne lastnosti in razlike. Umestitev slovenskega predmeta v predmetnik srednje šole je podobna kot v tujini. V vseh primerjanih državah je likovna umetnost obvezni predmet, a z različnim številom ur. Slovenski dokument se od primerjanih razlikuje v strukturi, obravnavi likovnih področij, implementiranju vsebin sodobne umetnosti, večkulturnosti in trajnostni paradigmi. Ugotovili smo, da je slovenski učni načrt za predmet likovna umetnost v gimnazijskih programih sodoben v nekaterih segmentih in da bi lahko bil boljši v drugih.
Ključne besede: likovna vzgoja, učni načrti, sodobna umetnost, večkulturnost, srednje šole
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 593; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (166,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Raba pisnih in internetnih virov ter elektronskih medijev pri pripravi dijakov na preverjanje znanja iz slovenščine
Petra Hromin, Branka Čagran, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek predstavlja pogostost rabe pisnih in spletnih virov ter elektronskih medijev pri pripravi dijakov na preverjanje znanja pri pouku slovenščine. Pri omenjenih vidikih smo kontrolirali starost in vrsto srednješolskih programov. V prvem delu članka so opredeljeni pojmi informacijsko-komunikacijska tehnologija oz. multimedija in e-učenje ter pomen učenčeve aktivnosti. V drugem delu članka so prikazani rezultati raziskave, ki prikazujejo pogostost rabe pisnih in spletnih virov ter elektronskih medijev. Ti kažejo, da pri pripravi na ustno preverjanje znanja slovnice (oz. jezika) in književnosti prevladuje raba zvezka, medtem ko pri pripravi na pisno preverjanje znanja slovnice in književnosti prevladuje raba učbenika. Pogostost rabe spletnih virov in elektronskih medijev narašča s starostjo in zahtevnostno stopnjo izobraževanja. Tako je raba zvezka najbolj pogosta pri dijakih srednje strokovne šole, raba učbenika pa večinska pri dijakih strokovne in splošne gimnazije.
Ključne besede: slovenščina, preverjanje znanja, srednje šole, multimedija, internet
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 427; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (156,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Možnost pojava strelskega napada v slovenskih srednjih šolah
Klara Golić, 2017, diplomsko delo

Opis: Nasilje med mladimi je bilo vedno prisotno in vedno bo, saj le-to predstavlja načina odraščanja ter dokazovanja moči in občasno tudi element preživetja v širši družbi. Oblike nasilja se konstantno spreminjajo, zaskrbljujoče pa je, da prihaja do vse ekstremnejših načinov izvedbe kaznivih dejanj. Tudi v Sloveniji se med mladimi pojavljajo vse hujše oblike nasilja, naj samo spomnim, kako je nekaj let nazaj na novomeški avtobusni postaji prišlo do hujšega napada in poškodbe dijaka z ostrim predmetom (I. V., 2014). Ena skrajnejših oblik mladinskega nasilja je tudi srednješolski strelski napad. O takšnih napadih so poročali predvsem tuji mediji, zato se nam zdi ta problem tako daleč stran od domačega okolja. Vendar pa se premalo zavedamo, da smo v dobi, ko smo zaradi načina komuniciranja (internet, družabna omrežja, nasilne igrice …), blizu tem problemom. Mladi se vse preveč zatekajo v virtualna prijateljstva in zgubljajo stik z realnostjo. Zato je pomembno, da se tudi v Sloveniji zavedamo možnosti pojava tovrstnega napada. Mladi so v neprestanem stiku z nasiljem tudi po zaslugi medijev, kar povečuje možnost pojava strelskega napada pri nas. Pomembno je zavedanje, da vsa odklonska vedenja in morebitne grožnje zahtevajo obravnavo, saj lahko tako preprečimo morebitno izvedbo kaznivega dejanja. Strokovni delavci v izobraževalnih institucijah in organi oblasti morajo biti pozorni na vedenjske znake posameznika, ki nakazujejo in pripomorejo k izvedbi kaznivega dejanja. Veliko pozornosti zahtevajo znaki depresije, stresa, zlorabe, slabih socialnih in družinskih razmer … in vsi dejavniki, ki nakazujejo na posameznikovo morebitno doživljanje travme. Raziskava je pokazala, da so mladi Dolenjci priče različnih oblik nasilja in da se le-to pojavlja tudi v okviru izobraževalnih institucij. Mladi se poslužujejo psihičnega in fizičnega nasilja, omogočen pa jim je tudi dostop do orožja, kar predstavlja konkretno grožnjo in nevarnost za pojav različnih še skrajnejših oblik nasilja.
Ključne besede: nasilje, mladi, strelski napadi, srednje šole, diplomske naloge
Objavljeno: 11.09.2017; Ogledov: 774; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
Preživljanje prostega časa dijakov mariborskih srednjih šol
Petra Tomšić, 2017, magistrsko delo

Opis: V okviru pričujoče magistrske naloge smo preučili oblike in načine preživljanja prostega časa dijakov mariborskih srednjih šol glede na spol, starost, socioekonomski status, šolski uspeh, lokacijo bivanja (bivanje v dijaškem domu ali družini), subjektivno oceno zadovoljstva z življenjem in glede na samoocenjeno zdravje. Na podlagi teoretičnega dela naloge lahko povzamemo, da je prosti čas pomembno življenjsko področje, vir možnosti, svobode in izobraževanja, ki potencialno omogoča celovit razvoj posameznika na umskem, čustvenem, moralnem, socialnem, telesnem in osebnostnem področju. V pričujoči magistrski nalogi smo analizirali, v kolikšni meri mladostniki izkoriščajo priložnosti, ki jim jih potencialno omogoča prosti čas. Skladno s tem, so nas zanimali najpogostejši načini preživljanja prostega časa med mladimi. Naš namen je bil ugotoviti, ali med dijaki, ki so v času šolanja nastanjeni v dijaškem domu in dijaki, ki v času šolanja bivajo doma, obstajajo razlike v preživljanju prostega časa. Dijaški domovi so namreč institucije, ki ob skrbno premišljeni organizaciji nudijo dijakom različne strukturirane prostočasne aktivnosti, ki omogočajo izobraževanje, razvedrilo in sprostitve. Podatki za analizo so bili pridobljeni s pomočjo enostavnega priložnostnega vzorca dijakov mariborskih srednjih šol (N = 332). Na osnovi empirične raziskave smo ugotovili, da so med mariborskimi dijaki najpogostejši načini preživljanja prostega časa znotraj dejavnosti pasivnega značaja, kot so poslušanje glasbe, uporaba spletnih omrežji, pogovarjanje po telefonu ter druženje s prijatelji. Med dijaki, nastanjenimi v dijaškem domu in tistimi, ki prebivajo doma, ne ugotavljamo razlik v načinih preživljanja prostega časa. Rezultati analiz kažejo, da med spoloma ni statistično značilnih razlik v pogostosti ukvarjanja s športnimi aktivnosti in pogostosti obiskovanja lokalov. Naša raziskava je potrdila statistično značilne razlike med spoloma v pogostosti ukvarjanja s nestrukturiranimi dejavnosti. Rezultati so pokazali tudi, da ni statistično značilnih razlik med različno starimi mladostniki v pogostosti ukvarjanja s športnimi dejavnostmi. Raziskava je potrdila statistično značilno povezanost med pogostostjo obiskovanja kulturnih prireditev in socioekonomskim statusom. Izsledki raziskave kažejo statistično značilno pozitivno povezanost med šolskim uspehom in pogostostjo ukvarjanja s strukturiranimi dejavnosti. Po drugi strani rezultati analiz ne kažejo statistično značilne povezanosti pogostosti ukvarjanja s strukturiranimi dejavnosti in lokacijo bivanja in s subjektivno oceno zadovoljstva z življenjem. Ugotovljena je bila statistično značilna negativna povezanost med vrstniškimi prostočasnimi aktivnosti in šolskim uspehom. Rezultati analiz kažejo tudi statistično značilno pozitivno povezanost med športnimi aktivnosti in samoocenjenim zdravjem. Pričujoče magistrsko delo omogoča vpogled v prostočasne aktivnosti dijakov mariborskih srednjih šol. Rezultati raziskave odpirajo nova vprašanja o težavah in potrebah mladih za bolj aktivno preživljanje prostega časa.
Ključne besede: prosti čas, dijaki, prostočasne aktivnosti, dijaški dom, pasivni in aktivni prosti čas, mariborske srednje šole
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 999; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

5.
Vrstniško nasilje na srednjih šolah v obalno-kraški regiji
Zala Žvab, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko vrstniškega nasilja v povezavi s šolsko klimo. Vrstniško nasilje kot pojav je v zadnjih tridesetih letih postal pereč problem v ameriških šolah in šolah v Severni Evropi. Pojav je na podlagi številnih raziskav povezan z različnimi nezaželenimi pojavi, kot so odklonskost v odrasli dobi nasilnežev, stanje depresije in nizkega učnega uspeha v nadaljevanju šolanja žrtve, nizek ugled ter slabo ime šole in podobno. Poleg številnih preventivnih programov (tudi v Sloveniji) se je kot učinkovita strategija izkazalo izboljšanje šolske klime, ki ima poleg preprečevanja nasilja v šolskem okolju tudi druge pozitivne plati, kot so: višji akademski dosežki, graditev pozitivne samodobe in osebnosti učencev ter nižji nivo stresa pri opravljanju dela zaposlenih. Teoretični uvod, kjer predstavimo dosedanje razumevanje in raziskovanje obeh pojavov, nam je služil za postavitev osnovnega raziskovalnega okvirja, postavitev hipotez ter oblikovanje zaključkov, kjer združimo teoretično in aplikativno raven dobljenih informacij. V metodološkem delu je predstavljena raziskava, v kateri smo zbirali podatke dijakov in zaposlenih iz dveh srednjih šol v obalno-kraški regiji: Gimnazije Koper in Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran. Z analizo dobljenih podatkov smo ugotovili, da je izvajanje nasilnih dejanj in viktimizacija tovrstnega nasilja odvisna od spola. Nasilje je najbolj prisotno med šolskimi odmori na šolskih hodnikih. Poleg tega smo ugotovili tudi, da je vrstniško nasilje pogostejše v poklicnih srednjih šolah kot v gimnazijah. Kot pomembni dejavniki pri zaznavanju nasilnih dejanj v šolskem okolju so se pri učencih izkazali letnik šolanja, šolski program in odnos z učitelji, pri učiteljih pa razmerje med nivojem zaznanega stresa in zmožnostjo zaznavanja nasilja.
Ključne besede: nasilje, vrstniško nasilje, trpinčenje, ustrahovanje, srednje šole, magistrska dela
Objavljeno: 15.06.2017; Ogledov: 830; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)

6.
Izobraževalni uspeh in socialno vključevanje učencev s posebnimi potrebami v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju v Sloveniji
Blanka Kovačec, 2016, magistrsko delo

Opis: V osnovne in srednje šole se vključuje vedno več otrok, ki ima posebne potrebe. Mnogi avtorji (npr. Kavkler, Opara, Mikuš Kos), katerih ugotovitve so uporabljene, opozarjajo, da izobraževalne ustanove v Sloveniji na spremembe niso bile dobro pripravljene. Šolanje je za otroka, ki ima posebne potrebe, napornejše. Bistveno pri vključevanju je, da učenec občuti pripadnost, da ima uspešne socialne interakcije s sovrstniki. Odločba mu omogoča določene prilagoditve, s pomočjo katerih dosega zahtevane standarde znanja, hkrati pa lahko negativno vpliva na socialne interakcije s strani vrstnikov. V teoretičnem delu magistrskega dela je podrobneje opredeljena kategorija otrok, ki imajo posebne potrebe, opisan je razvoj vzgoje in izobraževanja zanje po svetu in doma, vključeni so podatki o njihovem številu v Sloveniji, navedene so temeljne zakonske podlage za njihovo ustrezno vključevanje v šole, opisano je, kako poteka izobraževanje zanje. Empirični del vključuje analizo informacij in ugotovitev iz intervjujev z učenci in dijaki, ki imajo posebne potrebe, ter iz anketiranja njihovih vrstnikov, učiteljev in spremljevalk. Problematika je tako osvetljena z več zornih kotov. Pridobljeni so podatki o izvajanju dodatne strokovne pomoči in prilagoditvah ter stališčih do obojega. Preverjena je ne le učna uspešnost, ampak tudi njihova socialna vključenost. Vsi intervjuvani učenci so uspešno zaključili razred v prejšnjem šolskem letu in se večinoma uspešno vključujejo v skupine sovrstnikov. Učitelji glede na dejstvo, da število učencev s posebnimi potrebami iz leta v leto narašča, opozarjajo na potrebo po dodatnem strokovnem izpolnjevanju.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, osnovne šole, srednje šole, učna uspešnost, socialna vključenost (integracija)
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 1483; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1001,54 KB)

7.
Nasilje znotraj dijaških domov
Mišo Šušak, 2016, diplomsko delo

Opis: Dijaški domovi predstavljajo veliko vlogo v razvoju samostojnosti in odraščanje dijakov v njihovem obdobju, predvsem razumevanje in ozaveščanje za zmanjšanje nasilja med vrstniki. Teoretični del diplomske naloge opisuje vrste nasilja, ki se dogajajo znotraj dijaških domovih in šolah, kakšni so znaki in vzroki za nasilje, ter nasilje v povezavi z kriminaliteto mladoletnikov. Za raziskovalni del smo izbrali raziskavo o nasilju znotraj dijaških domov, za primerjavo pa smo vzeli Dijaški dom Bežigrad Ljubljana, kjer imajo samo po spolu mešane vzgojne skupine in dijaški dom Ivana Cankarja v Ljubljani, kjer imajo po spolu mešane in ne mešane vzgojne skupine. Namen je ugotoviti, kako se dijaki in pedagoški delavci v dijaških domovih odzivajo na nasilje v mešanih skupinah in kako se odzivajo na nasilje kjer ni mešanih skupin. Za raziskavo bomo uporabili vprašalnik za dijake in vzgojitelje ter na podlagi analize pridobljenih podatkov ugotovili oblike nasilja, ki se pojavljajo v omenjenih dijaških domovih. Glede na pridobljene podatke je analiza narejena za vsak omenjeni dijaški dom posebej, za odgovor na postavljen hipoteze pa so podatki združeni v celoto. Poleg izvedene ankete med dijaškimi domovi je v diplomski nalogi zapisano še nekaj raziskav različnih raziskovalcev na področju medvrstniškega nasilja.
Ključne besede: nasilje, fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje, kibernetsko nasilje, vrstniško nasilje, učenci, srednje šole, dijaški domovi, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno: 03.03.2016; Ogledov: 867; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (679,16 KB)

8.
Spol in starost učencev kot dejavnika razlik v učiteljevi naklonjenosti, zaznani podpori učitelja ter učni uspešnosti
Katja Košir, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Osrednji namen raziskave je bil ugotoviti, kako učitelji ocenjujejo svojo naklonjenost dekletom in fantom v različnih obdobjih šolanja ter kako učenci zaznavajo morebitne razlike v naklonjenosti učitelja. Prav tako sem želela ugotoviti razlike med dekleti in fanti v povezanosti učiteljeve naklonjenosti ter zaznane podpore učitelja z učno uspešnostjo učencev. V raziskavi je sodelovalo 1155 učencev (učenci 5. in 8. razreda osnovne šole ter dijaki 2. letnika srednje šole) ter 50 učiteljev - razrednikov udeleženih učencev. Rezultati raziskave kažejo, da so učitelji v vseh starostnih obdobjih bolj naklonjeni dekletom kot fantom, kar je še posebej izrazito pri učencih 8. razreda osnovne šole. Dekleta so učno uspešnejša od fantov, vendar pa se dekleta in fantje ne razlikujejo v stopnji podpore, ki jo zaznavajo s strani učitelja.
Ključne besede: medosebni odnosi, učenci, učitelji, razlike med spoloma, srednje šole, osnovne šole, učna uspešnost, socialno zaznavanje, starostne razlike, odnosi med učitelji in učenci, Vprašalnik življenja v razredu
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 857; Prenosov: 68
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Cvetnik
1865, učbenik za srednje šole

Ključne besede: Čitanke za srednje šole, Slovenska književnost
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 350; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Slovenski jezik 3
Janez Dular, Tomo Korošec, 1996, srednješolski, osnovnošolski ali drugi učbenik z recenzijo

Ključne besede: slovenščina, učbeniki za srednje šole
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 387; Prenosov: 43
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici