| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
BESEDJE IZ POMENSKEGA POLJA „KMETIJA“ V PRAGERSKEM, HOTINJSKEM IN DUPLEŠKEM GOVORU
Ines Vidonja, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom „Besedje iz pomenskega polja „kmetija“ v pragerskem, hotinjskem in dupleškem govoru“, je predstavljeno besedje, ki v srednještajerskem, vzhodnopohorskem in zahodnem slovenskogoriškem narečju poimenuje prostore in opremo v hiši, gospodarska poslopja, kmečko dvorišče in orodja. Odgovore smo v obsegu, določenim z vprašalnico za SLA, zbrali v treh različnih krajevnih govorih, in sicer pragerskem (T1), hotinjskem (T2) in dupleškem (T3). V diplomskem delu so najprej predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti krajev. Nato sledi umestitev teh krajev v narečne skupine, narečja in govore ter predstavitev glasoslovnega orisa posameznega narečja. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja zbiranje narečnega izrazja po vprašalnici za SLA, ki jo je poslala mentorica doc. dr. Mihaela Koletnik. Zbrano besedje je zapisano v fonetični obliki in s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Dodana je tudi pomenska razlaga po SSKJ, nato sledi razlaga izvora besede po SES.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, štajerska narečna skupina, zahodno slovenskogoriško narečje, srednještajersko narečje, vzhodnopohorsko narečje, kmečka, materialna in kulturna dediščina
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 676; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

2.
BESEDJE V IZBRANIH KRAJIH SREDNJEŠTAJERSKEGA NAREČJA
Teja Pušaver, 2015, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu je predstavljeno narečno besedje, ki je povezano s prostori in opremo v kmečki hiši, z gospodarskimi poslopji, kmečkimi opravi¬li in orodjem. Izbor obravnavanih besed je iz vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas (SLA), narečne ustreznice sem pridobila s pomočjo informatorjev v krajih: Makole, Poljčane in Spodnja Polskava. Te kraje sem na kratko predstavila v začetnem poglavju, ker pa vsi spadajo v štajersko narečno skupino, sem nekaj besed namenila še njenim narečnim posebnostim. Temu sledi splošni in glasoslovni oris srednještajerskega narečja, kamor se ožje uvrščajo izbrani kraji. Na koncu teoretičnega dela je na kratko predstavljen Slovenski lingvistični atlas ter znaki za fonetični zapis, ki so uporabljeni v nalogi. V empiričnem delu naloge je pridobljeno gradivo sistematično urejeno in glede na pomensko polje razdeljeno na dve poglavji. Besede so zapisane v dialektološki fonetični transkripciji in analizirane s pomočjo strokovne literature. Predstavljena je še statistična analiza izvorov vseh obravnavanih leksemov, kjer se potrdi hipoteza, da ima večina besed slovanski izvor.
Ključne besede: štajerska narečna skupina, srednještajersko narečje, kmečka materialna in kulturna dediščina, Slovenski lingvistični atlas.
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 910; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

3.
GOVOR V ZIBIKI
Urška Orač, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno narečno besedje s pomenskega polja »kmetija – prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja ter orodja«. Obravnavano območje uvrščamo v štajersko narečno skupino, natančneje v srednještajersko narečje. Izhodišče raziskave predstavlja zbrano besedje, ki je v vprašalnici za SLA razvrščeno v devet poglavij in v gramatičnem delu vprašalnice. Gradivo je bilo zbrano v dveh različnih krajih srednještajerskega narečja, v krajih Zibika in Zadrže, ki spadata pod Občino Šmarje pri Jelšah. Za pomene, za katere se sprašuje, se v tem delu srednještajerskega narečja uporablja 175 različnih leksemov, od tega je 166 enobesednih in 9 večbesednih. Glede na izvor je besedje raznoliko, največ leksemov je slovanskega izvora, ostalo pa je glede na čas in prostor prevzeto iz drugih jezikov, npr. germanskega, romanskega, madžarskega in hrvaškega.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, srednještajersko narečje, govor v Zibiki, kmečka materialna in kulturna dediščina, izvor besed.
Objavljeno: 08.05.2013; Ogledov: 1026; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

4.
GERMANIZMI V SLOVENSKEM SREDNJEŠTAJERSKEM NAREČJU
Marija Klančar, 2010, diplomsko delo

Opis: Germanizem je nemška beseda, ki je v nek drug jezik vključena kot sposojenka ali tujka. Izraz germanizem pa lahko predstavlja tudi kakšno slovnično posebnost nemškega jezika, ki je bila sprejeta v drug jezik. Germanizmi v slovenskem jeziku so dokaz slovensko-nemških kulturnih stikov. Mnogi germanizmi se uporabljajo samo v narečju. V diplomskem delu so obravnavani germanizmi v slovenskem srednještajerskem narečju. Moj glavni cilj je bil raziskati, ali v tem narečju obstajajo razlike med generacijami v rabi germanizmov. Zanimalo me je, katera generacija pozna oz. uporablja največ in katera najmanj germanizmov. Podatke za raziskavo sem dobila s pomočjo anketnega vprašalnika. V njem je bilo zbranih 150 germanizmov iz vsakdanjega življenja. Med sabo sem primerjala tri generacije. Anketiranci stari več kot 60 let poznajo skoraj vse germanizme, uporabljajo pa jih nekoliko manj. Anketiranci v starosti od 30 do 50 let poznajo večino germanizmov, toda vseeno manj kot njihovi starši. Skoraj polovico naštetih germanizmov ne uporabljajo več. Učenci in dijaki poznajo večinoma samo splošne germanizme. Namesto germanizmov zelo pogosto uporabljajo besede v knjižnem jeziku.
Ključne besede: - knjižni jezik - narečje - slovenščina - slovensko srednještajersko narečje - jezikovni stik - germanizmi
Objavljeno: 22.07.2010; Ogledov: 3800; Prenosov: 585
.pdf Celotno besedilo (781,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici