1. BESEDJE IZ POMENSKEGA POLJA „KMETIJA“ V PRAGERSKEM, HOTINJSKEM IN DUPLEŠKEM GOVORUInes Vidonja, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom „Besedje iz pomenskega polja „kmetija“ v pragerskem, hotinjskem in dupleškem govoru“, je predstavljeno besedje, ki v srednještajerskem, vzhodnopohorskem in zahodnem slovenskogoriškem narečju poimenuje prostore in opremo v hiši, gospodarska poslopja, kmečko dvorišče in orodja. Odgovore smo v obsegu, določenim z vprašalnico za SLA, zbrali v treh različnih krajevnih govorih, in sicer pragerskem (T1), hotinjskem (T2) in dupleškem (T3).
V diplomskem delu so najprej predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti krajev. Nato sledi umestitev teh krajev v narečne skupine, narečja in govore ter predstavitev glasoslovnega orisa posameznega narečja. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja zbiranje narečnega izrazja po vprašalnici za SLA, ki jo je poslala mentorica doc. dr. Mihaela Koletnik. Zbrano besedje je zapisano v fonetični obliki in s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Dodana je tudi pomenska razlaga po SSKJ, nato sledi razlaga izvora besede po SES.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, štajerska narečna skupina, zahodno slovenskogoriško narečje, srednještajersko narečje, vzhodnopohorsko narečje, kmečka, materialna in kulturna dediščina
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 1486; Prenosov: 114
 Celotno besedilo (2,10 MB) |
2. BESEDJE V IZBRANIH KRAJIH SREDNJEŠTAJERSKEGA NAREČJATeja Pušaver, 2015, diplomsko delo Opis: V pričujočem diplomskem delu je predstavljeno narečno besedje, ki je povezano s prostori in opremo v kmečki hiši, z gospodarskimi poslopji, kmečkimi opravi¬li in orodjem. Izbor obravnavanih besed je iz vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas (SLA), narečne ustreznice sem pridobila s pomočjo informatorjev v krajih: Makole, Poljčane in Spodnja Polskava. Te kraje sem na kratko predstavila v začetnem poglavju, ker pa vsi spadajo v štajersko narečno skupino, sem nekaj besed namenila še njenim narečnim posebnostim. Temu sledi splošni in glasoslovni oris srednještajerskega narečja, kamor se ožje uvrščajo izbrani kraji. Na koncu teoretičnega dela je na kratko predstavljen Slovenski lingvistični atlas ter znaki za fonetični zapis, ki so uporabljeni v nalogi. V empiričnem delu naloge je pridobljeno gradivo sistematično urejeno in glede na pomensko polje razdeljeno na dve poglavji. Besede so zapisane v dialektološki fonetični transkripciji in analizirane s pomočjo strokovne literature. Predstavljena je še statistična analiza izvorov vseh obravnavanih leksemov, kjer se potrdi hipoteza, da ima večina besed slovanski izvor.
Ključne besede: štajerska narečna skupina, srednještajersko narečje, kmečka materialna in kulturna dediščina, Slovenski lingvistični atlas.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2015; Ogledov: 1515; Prenosov: 202
Celotno besedilo (1,96 MB) |
3. GOVOR V ZIBIKIUrška Orač, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljeno narečno besedje s pomenskega polja »kmetija –
prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja ter orodja«. Obravnavano območje
uvrščamo v štajersko narečno skupino, natančneje v srednještajersko narečje. Izhodišče
raziskave predstavlja zbrano besedje, ki je v vprašalnici za SLA razvrščeno v devet
poglavij in v gramatičnem delu vprašalnice. Gradivo je bilo zbrano v dveh različnih
krajih srednještajerskega narečja, v krajih Zibika in Zadrže, ki spadata pod Občino
Šmarje pri Jelšah. Za pomene, za katere se sprašuje, se v tem delu srednještajerskega
narečja uporablja 175 različnih leksemov, od tega je 166 enobesednih in 9 večbesednih.
Glede na izvor je besedje raznoliko, največ leksemov je slovanskega izvora, ostalo pa je
glede na čas in prostor prevzeto iz drugih jezikov, npr. germanskega, romanskega,
madžarskega in hrvaškega.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, srednještajersko narečje, govor v Zibiki, kmečka materialna in kulturna dediščina, izvor besed.
Objavljeno v DKUM: 08.05.2013; Ogledov: 1565; Prenosov: 225
Celotno besedilo (1,33 MB) |
4. Germanismen im slowenischen mittelsteirischen DialektMarija Klančar, 2010, diplomsko delo Opis: Ein Germanismus ist ein deutsches Wort, das in einer anderen Sprache als Lehnwort oder Fremdwort integriert wurde, oder eine grammatische Besonderheit des Deutschen, die in eine andere Sprache übernommen wurde. In slowenischer Sprache sind Germanismen Belege slowenisch-deutscher Kulturbeziehungen. Viele Germanismen werden nur dialektal gebraucht. In dieser Diplomarbeit werden Germanismen im slowenischen mittelsteirischen Dialekt behandelt. Mein Hauptziel war zu untersuchen, ob es in diesem Dialekt Unterschiede im Germanismusgebrauch zwischen den Generationen gibt. Ich wollte erfahren, welche Generation kennt bzw. gebraucht die meisten und welche die wenigsten Germanismen. Die empirischen Daten wurden mit Hilfe einer Umfrage bekommen. In dem Umfragebogen wurden 150 Germanismen aus dem alltäglichen Leben ausgewählt. Es wurden drei Generationen miteinander verglichen. Die Befragten ab 60 Jahre kennen fast alle Germanismen, aber im alltäglichen Gebrauch kommen sie nicht so oft vor. Die Befragten im Alter von 30 bis 50 Jahre kennen die meisten Germanismen, jedoch aber weniger als ihre Eltern. Fast eine Hälfte der Germanismen gebrauchen sie nicht mehr. Die Schüler kennen hauptsächlich allgemeine Germanismen, aber im Gebrauch kommen an ihre Stelle oft standardsprachliche Entsprechungen.
Ključne besede: - knjižni jezik
- narečje
- slovenščina
- slovensko srednještajersko narečje
- jezikovni stik
- germanizmi
Objavljeno v DKUM: 22.07.2010; Ogledov: 5053; Prenosov: 688
Celotno besedilo (781,13 KB) |
