| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pedagoške kompetence medicinske sestre glede na priporočila svetovne zdravstvene organizacije
Sabina Eberl, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Kakovostna zdravstvena vzgoja je osnova za razvoj usposobljenih zdravstvenih delavcev, zato je nujno, da izobraževalne institucije nudijo podporo in smernice za razvoj učnih načrtov, ki temeljijo na določenih kompetencah. V Sloveniji pedagoške kompetence medicinskih sester učiteljic niso dobro definirane, zato je namen tega dela raziskati koncept pedagoških kompetenc medicinskih sester učiteljic in ugotoviti poznavanje le-teh glede na priporočila SZO. Raziskovlana metodologija: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo, deskriptivni pristop in izvedli presečno opazovalno raziskavo. Kot raziskovalni inštrument je uporabljen anketni vprašalnik zaprtega tipa, povzet in prilagojen po raziskavi, ki jo je SZO na področju kompetenc medicinskih sester učiteljic opravljala v letih 2014-2016. Rezultati: Ugotovili smo, da je srednješolsko izobraževanje na področju zdravstvene nege v Sloveniji enotno, primerljivo in kakovostno ter da so medicinske sestre učiteljice s pedagoškim in andragoškim izobraževanjem ter strokovnim izpitom bolj kompetentne za opravljanje svojega dela na področju oblikovanja, izvajanja in vrednotenja programa učnega načrta, boljše poznajo principe sodobnega izobraževanja, kakor tudi teorije, načela in modele, na katerih temelji oblikovanje kurikuluma in vrednotenje izobraževanja, imajo večje spretnosti za načrtovanje, izvajanje, spremljanje ter ocenjevanje kurikuluma in da se več vključujejo v poučevanje. Diskusija in zaključek: Medicinske sestre učiteljice na srednješolski ravni izobraževanja poznajo pedagoške kompetence in delo opravljajo kompetentno ter strokovno. Pričujoča raziskava je pokazala, da ne zaostajamo na področju izobraževanja za najboljšimi trendi glede teorije in prakse zdravstvene nege ter da dosegamo zahteve SZO na področju kompetenc v izobraževanju.
Ključne besede: kompetence, medicinska sestra, mentor, izobraževanje, srednješolsko izobraževanje
Objavljeno: 18.11.2019; Ogledov: 571; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

2.
Svetlobno onesnaženje – projektni pristop v srednješolskem izobraževanju
Teja Bezgovšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Svetlobno onesnaženje je hitro rastoč globalni okoljski problem sodobne družbe in kot tak vreden omembe in obravnave v procesu izobraževanja. Osrednji namen magistrskega dela je bil na podlagi teoretične analize problema svetlobnega onesnaženja pripraviti didaktična gradiva za srednješolsko izobraževanje na temo svetlobno onesnaženje. V teoretičnem delu so povzeta ključna strokovna spoznanja o obravnavani problematiki. Z vidika vključenosti teme svetlobno onesnaženje so analizirani izbrani učni načrti in aktualni učbeniki sekundarnega nivoja izobraževanja v Sloveniji ter srednješolski učni načrti splošnoizobraževalnih predmetov izbranih evropskih držav ter opisane teoretične značilnosti projektnega učnega dela. V empiričnem delu je načrtovan primer projektnega učnega dne, vključujoč vsa didaktična gradiva, priporočila in navodila za njegovo celovito izvedbo na temo svetlobno onesnaženje v gimnaziji. Za dijake so izdelana učna gradiva s teoretičnimi izhodišči svetlobnega onesnaženja, naloge z navodili za njihovo samostojno izvedbo terenskih meritev svetlobnega onesnaženja (meritve sija neba, zajem vsenebnih posnetkov, popis zunanje razsvetljave) izbranega območja in delovni listi z navodili ter nalogami za samostojno obdelavo, prikaz in analizo na terenu zbranih rezultatov, in sicer rož svetlobnega onesnaženja, vsenebnih posnetkov, popisa zunanje razsvetljave ter karte svetlobnega onesnaženja preučevanega območja. Za izvedbo vseh načrtovanih ter pripravljenih aktivnosti v okviru načrtovanega projektnega učnega dne so izdelana tudi didaktična priporočila in navodila za učitelje z vzorčnim primerom.
Ključne besede: svetlobno onesnaženje, projektno učno delo, srednješolsko izobraževanje.
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 453; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (6,65 MB)

3.
Kulturno-Umetnostna vzgoja v procesu izobraževanja
Anamarija Elizabeta Kukuruzovič, 2018, diplomsko delo

Opis: Kulturno-umetnostna vzgoja je pomemben dejavnik v življenju posameznika, saj vpliva na razvoj čuta za estetiko in je že pri otrocih temelj za uravnotežen in skladen razvoj. V empiričnem delu diplomskega dela bomo raziskali kulturno-umetnostni status študentov, njihovo mnenje o potrebi po povečanju pozornosti kulturno-umetnostnim področjem v osnovni in srednji šoli, mnenje študentov o uresničevanju ciljev kulturno-umetnostne vzgoje pri njihovem dosedanjem visokošolskem izobraževanju in stališča študentov do izobraževanja in umetnosti. Rezultati kažejo, da študentje duhovnim, kulturnim in estetskim vrednotam ne pripisujejo velikega pomena. V prostem času največ pozornosti namenijo popularni in zabavni glasbi ter filmu in avdiovizualni kulturi. Študentje menijo, da bi v osnovni šoli morali posvečati največ pozornosti bralnemu področju, v srednji šoli pa uprizoritveno-umetnostnemu področju. Večina študentov meni, da sta bila pri njihovem dosedanjem visokošolskem izobraževanju najpogosteje vključena cilja razvijanja svobodnega in kritičnega mišljenja ter razvijanja domišljije, najredkeje pa cilji oblikovanja umetnostnih vrednot, izražanja lastne kulture, izražanja kultur drugih narodov in razvijanja zavesti o kulturni identiteti. Študentje so mnenja, da je kulturno-umetnostna vzgoja najpomembnejša zaradi razvoja ustvarjalnih potencialov posameznika in da je za dvig kakovosti kulturno-umetnostne vzgoje pomembno spodbujanje partnerstva med šolami ter dodatno strokovno izpopolnjevanje učiteljev.
Ključne besede: kulturno-umetnostna vzgoja, študent, osnovnošolsko izobraževanje, srednješolsko izobraževanje, visokošolsko izobraževanje
Objavljeno: 07.05.2018; Ogledov: 937; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

4.
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH V JAVNEM ZAVODU CENE ŠTUPAR - CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE LJUBLJANA
Anja Sotlar Štrancar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Izobraževanje odraslih je vseživljenjski proces, ki vključuje formalne in neformalne oblike izobraževanja. V prvem, teoretičnem delu diplomske naloge je opisano in predstavljeno izobraževanje odraslih na splošno in konkretno na osnovi zadnjih znanih statističnih podatkov v Sloveniji. Predstavljene so definicije in pojmi izobraževanja odraslih ter njihova organiziranost. V teoretičnem delu smo se dotaknili tudi marketinga izobraževanja odraslih. V nadaljevanju je predstavljen Javni zavod Cene Štupar Center za izobraževanje Ljubljana, in sicer organizacijska struktura ter sistem izobraževanja, ki temelji na kakovosti.
Ključne besede: izobraževanje odraslih, javni zavod Cene Štupar, zadovoljstvo, kakovost, srednješolsko izobraževanje
Objavljeno: 28.06.2016; Ogledov: 825; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

5.
KEMIJSKA TERMINOLOGIJA V OSNOVNOŠOLSKIH IN SREDNJEŠOLSKIH PROGRAMIH
Tadeja Vinko, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhajajoč iz učnih načrtov, katalogov znanj in učbenikov programov osnovnega in srednjega izobraževanja, je bila opravljena analiza kemijskih têrminov z namenom proučiti razvoj le-teh, kakor tudi ugotoviti pomen in izvor têrminov ter obseg in kakovost učne vsebine v daljšem, (stoletnem) časovnem obdobju. Z vidika teoretske in empirične terminološke analize bodo predstavljeni in pojasnjeni analizni izsledki, ki vključujejo nabor in opredelitev ter pomen kemijskih têrminov, kakor jih je najti v slovarjih, leksikonih, različnih strokovnih gradivih in spletnih straneh.
Ključne besede: Tehniška oz. kemijska terminologija, kemijska terminološka analiza, osnovno- in srednješolsko kemijsko izobraževanje, didaktična gradiva.
Objavljeno: 14.05.2013; Ogledov: 1224; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

6.
Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici