| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Ozaveščenost srednješolcev o spolno prenosljivih boleznih in spolni vzgoji
Rebeka Domajnko, 2012, diplomsko delo

Opis: Spolno prenosljive bolezni predstavljajo zaradi pomanjkanja ozaveščanja in premajhnega poudarka na spolni vzgoji velik problem med srednješolci oz. mladostniki. Starši so tisti, ki imajo že v zgodnjem otroštvu nalogo, da otroku na primeren način predstavijo spolnost, kasneje pa to nalogo prevzameta šola in zdravstvene institucije. Metodologija raziskovanja. Z deskriptivno in analitično metodo dela smo želeli ugotoviti ozaveščenost srednješolcev s spolno prenosljivimi boleznimi in spolno vzgojo. V ta namen smo anketirali dijake srednje šole za gostinstvo in turizem. Naredili smo primerjavo med dijaki prvih in tretjih letnikov. Rezultati raziskovanja. Ugotovili smo, da ni bistvene razlike v ozaveščenosti med dijaki prvega in tretjega letnika, saj je znanje obeh pomanjkljivo. Večina anketirancev ne pozna dobro spolno prenosljivih bolezni, si pa velika večina želi uvedbo spolne vzgoje kot obvezni predmet v osnovno šolo. Sklep. Spolno prenosljive bolezni in spolna vzgoja sta še zmeraj dve temi, kateri mladostniki, starši, šola in zdravstveno vzgojni delavci posvečamo premalo časa in pozornosti. Ozaveščenost srednješolcev oz. osnovnošolcev o spolno prenosljivih boleznih in spolni vzgoji ima velik pomen za mladostnikovo življenje in življenje drugih.
Ključne besede: Ključne besede: srednješolci, spolno prenosljive bolezni, zdravstvena vzgoja, spolna vzgoja.
Objavljeno: 08.08.2012; Ogledov: 1856; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

2.
SOCIOLOŠKI VIDIKI IZPOSTAVLJENOSTI SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV NASILJU V DRUŽINI IN MOŽNOSTI UKREPANJA
Ksenija Domiter Protner, 2012, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo obravnavali značilnosti problematike izpostavljenosti otrok, predvsem pa mladostnikov, nasilju v družini v različnih zgodovinskih obdobjih. S komparativno analizo in pregledom empiričnega raziskovanja tako v globalnem kot v slovenskem okolju, smo opravili tudi pregled socioloških teoretskih pristopov na tem področju, kot tudi značilnosti slovenske zakonodaje in prakse. Predstavili smo značilne preventivne pristope v nekaterih drugih državah in možnosti preventivne dejavnosti v Sloveniji. Izpostavili smo vlogo in možnosti šole pri preprečevanju izpostavljenosti otrok in mladostnikov nasilju v družini. Namen empiričnega dela disertacije je bil zapolnitev vrzeli na področju raziskovanja izpostavljenosti slovenskih mladostnikov nasilju v družini. Osredotočili smo se na srednješolsko populacijo in med 1200 srednješolci, izbranimi v raziskovalni vzorec, anketirali 1087 srednješolcev iz vseh slovenskih regij. V drugi raziskovalni vzorec pa smo vključili šolske svetovalne delavce iz 100 slovenskih srednjih šol in anketirali 60 šolskih svetovalnih delavcev. Potrdili smo naše predvidevanje, da je obseg izpostavljenosti slovenskih srednješolcev nasilju v družini bistveno večji, kot ga prikazujejo uradni statistični podatki. Delež naših srednješolcev, ki so izpostavljeni različnim oblikam nasilja v družini, je visok (40,2 %) in neodvisen od spola žrtve. Med oblikami nasilja, ki so jim srednješolci izpostavljeni v svoji družini, smo potrdili prevladovanje psihičnega nasilja. Izpostavljenost srednješolcev nasilju v družini je značilna za družine vseh družbenih slojev, vendar predstavlja nizek socialno-ekonomski status družine, predvsem pa slabo materialno stanje družine, značilni rizični dejavnik. Rezultati kažejo, da večina srednješolcev, ki so izpostavljeni nasilju v družini, ne prepoznava prisotnosti nasilja v svoji družini in ne išče pomoči. Senzibilnost šolskih strokovnih delavcev za prepoznavanje izpostavljenosti srednješolcev nasilju v družini in nadaljnje prijave je zelo različna. Pomembni oviri za prijavo sta vrednotenje zasebnosti družine in strah srednješolcev pred prijavo. Pri obravnavi problematike izpostavljenosti srednješolcev nasilju v družini pa izstopa problem nezadostnega medinstitucionalnega sodelovanja. Na osnovi spoznanj teoretičnega in empiričnega dela disertacije smo oblikovali predlog socialnoekološkega preventivnega modela preprečevanja izpostavljenosti otrok in mladostnikov nasilju v družini.
Ključne besede: nasilje v družini, srednješolci, mladostniki, starši, šolski svetovalni delavci, šola, preventiva
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 2961; Prenosov: 622
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

3.
EMPATIJA IN ZADOVOLJSTVO Z ŽIVLJENJEM PRI SREDNJEŠOLCIH
Lejla Mulalić, 2015, magistrsko delo

Opis: Osrednja tema raziskave je bila vezana na ugotavljanje povezave med empatijo in zadovoljstvom z življenjem srednješolcev. Naš namen je bil tudi identificirati čimveč dejavnikov, ki bi lahko bili povezani z omenjenima konceptoma. Preverili smo, koliko časa dijaki preživljajo s svojimi prijatelji, v kolikšni meri se čutijo povezane z ostalimi dijaki v razredu, kakšno povprečje ocen dosegajo, koliko berejo in kakšna je izobrazba njihovih staršev. V raziskavi je sodelovalo 387 dijakov prvih in tretjih letnikov iz štirih srednjih šol v Mariboru. Za ugotavljanje empatije posameznikov je bil uporabljen vprašalnik IRI (Interpersonal Reactivity Index), za določanje stopnje zadovoljstva z življenjem pa lestvica SWLS (Satisfaction With Life Scale). Osrednja ugotovitev je, da obstaja povezava posamičnega vidika empatije, t.j. osebne prizadetosti, s splošnim zadovoljstvom z življenjem. Pokazalo se je več povezav med različnimi komponentami empatije s posameznimi vidiki zadovoljstva z življenjem dijakov, kot so zadovoljstvo z družabnim življenjem in materialnim stanjem. Raziskava odpira nova vprašanja v povezavi s smiselnostjo spodbujanja empatije med dijaki in pomaga odkrivati načine za več zadovoljstva med dijaki srednjih šol.
Ključne besede: Empatija, zadovoljstvo z življenjem, srednješolci
Objavljeno: 14.04.2015; Ogledov: 1243; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

4.
Spolno vedenje in uporaba kontracepcije med srednješolci v severovzhodni Sloveniji
Igor But, Sabina Blažević, Maja Dorič, Maruša Jelenc, Martina Špilak, Maja Pakiž, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Starost pri prvem spolnem odnosu je čedalje nižja, kar je verjetno posledica lažnega občutka zrelosti srednješolcev in tudi vpliva različnih medijev. Namen te raziskave je preučevanje oblik spolnega vedenja in ozaveščenosti o kontracepciji med srednješolci nekaterih večjih mest severovzhodne Slovenije. Metode: Raziskavo smo izvedli z anketiranjem srednješolcev od aprila do junija 2009 na devetih srednjih šolah v Mariboru, Murski Soboti, Slovenj Gradcu in na Ravnah na Koroškem. Anketirali smo gimnazijke in gimnazijce ter dijakinje in dijake srednjih zdravstvenih šol. Ankete so bile izpolnjene v času razrednih ur, pri izpolnjevanju pa je bila zagotovljena anonimnost in intimnost. Podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS 13.0. Rezultati: Razdelili smo 5456 vprašalnikov, vrnjenih pa je bilo 4415 vprašalnikov (80,9 %), za končno analizo je bilo primernih 4184. Vprašalnike je izpolnilo 1426 dijakov (34,1 %) in 2758 dijakinj (65,9 %). Povprečna starost vseh anketirancev je bila 16,8 ± 1,2 let. Povprečna starost se med dijaki in dijakinjami ni razlikovala. Vaginalni spolni odnos je že imelo 53,0 % anketirancev. Starost, pri kateri je imela polovica mladih že spolne odnose, je 17,0 let. Oralni spolni odnos je imelo 40,0 % srednješolcev, analnega pa 12,0 %. Srednješolci so bili pri prvem spolnem odnosu zaščiteni z zanesljivo kontracepcijo (86,2 % dijakinj in 89,1 % dijakov). Pri spolnem odnosu v zadnjih treh mesecih je največ deklet za zaščito uporabljalo oralno hormonsko kontracepcijo (49,9 %), največ fantov pa uporabljalo kondom (54,0 %). Prvi vir informacij o spolnosti so mediji (47,3 %), medtem ko so najkoristnejše informacije od staršev (35,2 %). Gimnazijke in gimnazijci so v primerjavi z dijakinjami in dijaki srednjih zdravstvenih šol redkeje spolno aktivni (46,0 % proti 65,0 %, p = 0,000). Zaključki: Starost, pri kateri je imela polovica mladih že spolne odnose, je 17 let. Osveščenost srednješolcev glede kontracepcije je dobra, skrbi morda le nekoliko višji odstotek analnih odnosov. Ugotovili smo tudi, da so dijakinje in dijaki srednjih zdravstvenih šol v primerjavi z gimnazijkami in gimnazijci v večjem odstotku spolno aktivni.
Ključne besede: srednješolci, spolni odnos, kontracepcija, dvojna zaščita, informacije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 693; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (429,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
6.
Mladi in življenje v obmejnih regijah Slovenije
Karmen Kolenc-Kolnik, 1999, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: V članku so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 523 srednješolk in srednješolcev. Preučevano je bilo njihovo mnenje o državni meji in multikulturnosti pestrosti obmejnih regij, njihova prostorska indentifikacija in o perspektivah življenja v različnih obmejnih regijah Slovenije
Ključne besede: srednješolci, državna meja, prostorska identifikacija, obmejne regije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 510; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (321,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Varnost rabe mobilnih naprav med srednješolci
Žiga Erhatič, 2015, magistrsko delo

Opis: V nalogi smo iskali odgovore na vprašanja varnosti pri rabi mobilnih naprav med srednješolci. Mobilne naprave so v zadnjih petih letih postale močne računske naprave, ki so po moči povsem primerljive z računalniki. Postale so cenovno dostopne in nepogrešljive v vsakdanjem življenju srednješolcev. Narava delovanja omogoča uporabnikom hiter dostop do informacij in nenehno socialno interakcijo. Uporabniki upravljajo z velikimi količinami osebnih podatkov, ki zahtevajo uporabo ustreznih varnostnih mehanizmov in upoštevanje priporočil za varno rabo. S teoretičnim pregledom literature smo analizirali trenutno najpopularnejša operacijska sistema mobilnih naprav iOS in Android. Analiza je zajela zgodovino, zgradbo, varnostne mehanizme in način distribucije programske opreme. Obe platformi uporabnikom ponujata nabor programske opreme, ki pa ob neprevidni uporabi uporabnike izpostavljata določenim varnostnim tveganjem. Ta tveganja so obravnavana kot grožnje. Opisali smo nevarnosti pasivnega in aktivnega prestrezanja podatkov ob neprimerni rabi brezžičnih modulov, nevarnosti nameščanja okužene programske opreme, nevarnosti izgube naprave in principe delovanja škodljive programske opreme. Na podlagi teoretičnega pregleda groženj smo v empiričnem delu ugotavljali, kako tvegano mobilne naprave uporabljajo srednješolci. S pomočjo ankete smo izvedli raziskavo, ki je zajemala 283 srednješolcev. Vprašalnik smo poslali na srednje šole, ki nudijo različne izobraževalne programe. Anketa je zaobjela dijake TŠC Maribor, TŠC Nova Gorica, TŠC Kranj in dijake Srednje frizerske šole Ljubljana. Ob tem smo anketirance ciljno ločili glede na tip izobraževalnega programa, kjer smo program v grobem ločili na programe s poudarjenimi informacijskimi kompetencami in programe drugih strok. Vprašanja so se nanašala predvsem na načine in pogostost uporabe, pogostost srečevanja z morebitnimi viri okužbe, pogostostjo uporabe, upoštevanje varnostnih mehanizmov, poznavanje groženj in načini seznanjanja z grožnjami. Zanimalo nas je, ali se pojavlja odklon v strahu pred grožnjami med dijaki z informacijsko usmerjenimi programi in dijaki klasičnih programov. Na podlagi odgovorov sklepamo, da je poznavanje varnosti mobilnih naprav med srednješolci nizko. Z dobljenimi koraki smo podali priporočila za varnejšo rabo mobilnih naprav.
Ključne besede: mobilne naprave, varnost, informacijska varnost, mladostniki, srednješolci, magistrska dela
Objavljeno: 06.11.2015; Ogledov: 947; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

8.
Učno zavlačevanje pri srednješolcih
Branka Ribič Hederih, Branka Čagran, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Zavlačevanje je poteza in/ali oblika vedenja, ki označuje posameznikovo odlašanje z dejavnostjo, ki bi jo moral narediti in se pri tem neprijetno počuti. V raziskavi smo v treh faktorjih učnega zavlačevanja želeli ugotoviti razlike med srednješolci glede na spol, izobraževalni program in učni uspeh prejšnjega šolskega leta. Na vzorcu 284 srednješolcev različnih slovenskih srednjih šol smo ugotovili, da fantje izkazujejo v povprečju statistično značilno več pomanjkanja učne samodiscipline kot dekleta, dekleta pa v povprečju statistično značilno več neugodja kot fantje. Primerjava srednješolcev med programi je pokazala, da gimnazijci v povprečju izkazujejo statistično značilno več učne samodiscipline kot dijaki srednjega strokovnega izobraževanja. V primerjavi različnih končnih učnih uspehov prejšnjega šolskega leta in faktorji zavlačevanja ni bilo statistično značilnih razlik.
Ključne besede: učenje, učna samodisciplina, zavlačevanje, neugodje, srednješolci
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 575; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (152,84 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Razlike v šolski uspešnosti med fanti in dekleti v slovenskih srednjih šolah
Nataša Lampret, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo ugotavljali, ali obstajajo razlike v šolski uspešnosti med fanti in dekleti v slovenskih srednjih šolah ter na katerih področjih oziroma pri katerih predmetih se kažejo. Preverjali smo, ali prihaja med dekleti in fanti do razkoraka med šolskimi ocenami in uspehom v razredu ter med (standardiziranimi) izpiti, kot sta matura in poklicna matura. Zanimalo nas je, ali se slovenski fantje in dekleta stereotipno odločajo pri izbiri šolskih predmetov in ali se razlike med spoloma v šolski uspešnosti s starostjo spreminjajo. Ugotavljali smo, ali socializacija (predvsem odnos s starši in njihov nadzor) in samokontrola dijakov in dijakinj vplivata na njihove izobraževalne dosežke. V teoretičnem delu smo najprej opredelili odnos in povezanost med razlikami, neenakostjo, enakostjo in enakopravnostjo. Nato smo razdelali pojem spola, razložili razlike med biološkim in družbenim spolom ter ugotavljali, kako se oblikujejo spolne vloge in kakšen pomen imajo v osebnem in družbenem življenju moških in žensk. Pojasnili smo, kako se meri šolska (ne)uspešnost in kakšne so lahko njene posledice, pri čemer smo posebno pozornost namenili šolskemu osipu, prav tako pa smo analizirali, katere programe in vrste srednješolskega izobraževanja izbirajo fantje in dekleta in ugotavljali, ali se to povezuje s študijskimi in poklicnimi izbirami. Posebno pozornost smo namenili proučevanju razlik v šolskem uspehu glede na spol v tujih in domačih študijah in mednarodnih primerjavah izobraževalnih dosežkov PISA in TIMSS. V empiričnem delu smo analizirali rezultate splošne in poklicne mature v obdobju od leta 2010 do 2015 iz baze podatkov na RIC-u. Primerjali smo ocene, ki so jih dosegli kandidati obeh matur, z ocenami v zaključnem letniku srednje šole glede na spol. Dosežke fantov in deklet smo primerjali v celoti in po posameznih predmetih, vseh obveznih in nekaterih izbirnih – tistih, ki naj bi se tradicionalno povezovali z moškimi in ženskimi področji. Prav tako smo izvedli raziskavo o tem, ali obstajajo razlike v šolski uspešnosti med fanti in dekleti v slovenskih srednjih šolah, med dijaki zaključnih letnikov srednjega strokovnega in gimnazijskega izobraževanja. Slovenski srednješolci in srednješolke se v šolski uspešnosti razlikujejo. V razredu so večinoma uspešnejša dekleta, na splošno in po posameznih predmetih, pa tudi pri izbirnih predmetih, za katere smo menili, da so predvsem fantovska izbira, so dekleta dokazala, da so velikokrat uspešnejša. Pri maturitetnih izpitih so se bolje odrezali fantje. Ugotovili smo, da so si dekleta bližje s starši, predvsem z mamo, in da jih starši tudi v večji meri nadzorujejo kot fante. Dijaki in dijakinje so zadovoljni s šolo; zadovoljni so s pridobljenim znanjem, s podajanjem znanja in z odnosom učiteljev do njih. Prav tako je naša raziskava pokazala, da so tako fantje kot dekleta motivirani za šolsko delo, da se zavedajo, da je šolanje njihova obveza in da so rezultati v razredu in na maturi odraz njihovega prizadevanja in truda.
Ključne besede: šolski uspeh, izobraževalni dosežki, razlike med spoloma, spolni stereotipi, srednješolci in srednješolke
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 761; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (3,80 MB)

10.
Odnos med različnimi vidiki uporabe facebooka in samopodobo pri srednješolcih
Sanja Rajšp, 2017, magistrsko delo

Opis: Zaradi razširjene uporabe interneta in njegovega hitrega razvoja postajajo med mladimi vse bolj priljubljena in obiskana spletna družbena omrežja, med katerimi prevladuje Facebook. Za boljše razumevanje doživljanja mladostnikov in njihovega vedenja v socialnem okolju je pomembno proučiti tudi uporabo spletnega družbenega omrežja Facebook pri mladostnikih v povezavi z njihovo samopodobo. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se navezali na razvoj samopodobe v mladostništvu, predstavili spletna družbena omrežja in se osredinili na Facebook, pozneje pa še dodatno osvetlili povezanost posameznih mer uporabe Facebooka in samopodobe pri mladostnikih. Namen tega magistrskega dela je bil (a) empirično preveriti, kateri so najpogostejši motivi za uporabo Facebooka, (b) raziskati odnos med pogostostjo uporabe Facebooka in zaključnimi ocenami, (c) preveriti, ali med posameznimi merami uporabe Facebooka in tremi dimenzijami samopodobe (splošna, zunanji videz in odnos z vrstniki) obstajajo pomembne povezave, in (d) ugotoviti, v kolikšni meri posamezne mere uporabe Facebooka in motivi za njegovo uporabo napovedujejo tri v raziskavo vključene dimenzije samopodobe pri srednješolcih. Izsledki raziskave na vzorcu slovenskih srednješolcev so pokazali, da je najpogostejši motiv za uporabo Facebooka socialna povezanost in da se dimenzije čustvena navezanost na Facebook, število prijateljev ter število prejetih všečkov na Facebooku pomembno pozitivno povezujejo z vsemi tremi v raziskavo vključenimi dimenzijami samopodobe. Dimenziji pogostost uporabe Facebooka in število prejetih komentarjev na Facebooku se pomembno pozitivno povezujeta le z eno od dimenzij samopodobe, in sicer z odnosom z vrstniki. Nekatere izmed mer uporabe Facebooka so se izkazale tudi kot pomembni napovedniki posameznih dimenzij samopodobe.
Ključne besede: uporaba Facebooka, dimenzije samopodobe, srednješolci, motivi za uporabo Facebooka, učna uspešnost.
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 601; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici