| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Življenjski poteki žensk brez lastnih otrok v srednji odraslosti
Viktorija Majger, 2020, magistrsko delo

Opis: Kljub temu da je materinstvo tradicionalno pomembna in visoko cenjena vrednota in mnogokrat percipirana tudi kot osrednje poslanstvo za ženske, je po svetu opaziti trend povečevanja deleža žensk, ki nikoli ne postanejo matere. V zahodnih kulturah ostane v kohorti navadno brez otrok vsaj tretjina žensk, vendar so v to število zajete tako ženske, ki so neplodne ali kako drugače nezmožne postati mati, kot tudi tiste, ki se za življenje brez otrok odločijo same. Slednjim posvečamo pozornost v pričujoči nalogi. V magistrski nalogi smo preučevali življenjske poteke žensk v srednji odraslosti, ki so brez otrok po lastni izbiri. Raziskovali smo, kako se tlakuje pot do tovrstne odločitve, katere so skupne prelomnice ali pomembni življenjski dogodki na tej poti, katere vrednotne usmeritve zasledujejo in kako so se odločale. Prav tako smo preverili pojavnost stigme, vezane na odločitev zdravih žensk za življenje brez otrok, in v kakšni obliki se kaže. Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu po načelu utemeljene teorije, pri čemer smo izvedli 12 poglobljenih intervjujev. Po dobljenih in analiziranih rezultatih smo s pomočjo računalniškega programa ATLAS.ti oblikovali 66 kod, od tega 3 pametne kode (superkode), iz katerih smo sestavili pet osrednjih konceptov, in sicer investicije časa, prelomnice, stigma – pritiski, odločitve, slika starševstva. Nematerinstvo ni nikoli produkt ene same odločitve, temveč je posledica več odločitev na številnih področjih življenja posameznice tekom časa. Pri tem lahko izpostavimo pomembnost partnerskega odnosa in močno zastopanje odgovornosti do pozitivnih odnosov (do sebe, družine, partnerja, družbe, prihodnosti). V ta vodila je zajeta kombinacija tradicionalnih in postmodernih vrednot. Zaradi rahljanja socialnih norm v družbi je zaznati manjšo stopnjo izkušenj s stigmatizacijo, za ženske pa so družbeno pogojene spolne vloge še vedno jasno postavljene v smeri materinstva.
Ključne besede: življenjski poteki, utemeljena teorija, srednja odraslost, (ne)materinstvo, stigma
Objavljeno v DKUM: 26.10.2020; Ogledov: 1016; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

2.
RAZVOJNE RAZLIKE VELIKIH PET OSEBNOSTNIH ZNAČILNOSTI V POVEZAVI Z EMOCIONALNO REGULACIJO SKOZI OBDOBJE ZGODNJE IN SREDNJE ODRASLOSTI
Nataša Gjura, 2013, magistrsko delo

Opis: Odraslost lahko definiramo kot daljše življenjsko obdobje, ki se deli na: obdobje zgodnje odraslosti, obdobje srednje odraslosti in obdobje pozne odraslosti (Papalia, Camp in Feldman, 1996). Številne spremembe, življenjski dogodki in značilnosti vsakega posameznika skupaj tvorijo procese in mehanizme za nastanek in razvoj osebnosti v življenjskih obdobjih (Caspi in Roberts, 2001). Namen magistrskega dela je bil pobliže spoznati obdobje zgodnje in srednje odraslosti, proces odraščanja in z odraščanjem povezane osebnostne spremembe, predvsem stabilnost, ter spremembe velikih petih značilnosti osebnosti. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili obdobje odraslosti, posebej zgodnjo in srednjo odraslost. Opisali smo razvojne naloge v posameznem obdobju in osebnostne spremembe v povezavi s čustveno regulacijo in kontrolo. Pri empirični raziskavi smo uporabili Vprašalnik BFI in Vprašalnik emocionalne regulacije in kontrole. Sodelovalo je 80 udeležencev, 50 % moških in 50 % žensk. Vzorec je bil porazdeljen tako, da je bilo 20 udeležencev iz prve polovice zgodnje odraslosti, 20 udeležencev iz druge polovice zgodnje odraslosti, 20 udeležencev iz prve polovice srednje odraslosti in 20 udeležencev iz obdobja druge polovice srednje odraslosti. Ugotovili smo, da se velikih pet značilnosti osebnosti sicer spreminja v obdobju zgodnje in srednje odraslosti in glede na spol, vendar te razlike niso statistično pomembne. Boljša emocionalna regulacija je povezana z osebnostno značilnostjo ekstravertnost, slabša pa s čustveno nestabilnostjo.
Ključne besede: zgodnja odraslost, srednja odraslost, osebnostne spremembe, osebnostne značilnosti, čustvena regulacija
Objavljeno v DKUM: 05.12.2013; Ogledov: 4531; Prenosov: 1299
.pdf Celotno besedilo (940,61 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici