SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S SRČNIM POPUŠČANJEM NA DOMU
Renata Žagar, 2010, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljeno srčno popuščanje, dejavniki tveganja in zdravstvena nega. Srčno popuščanje je v razvitem svetu velik medicinski problem in je med boleznimi srca in ožilja edino bolezensko stanje, ki narašča po pojavnosti in po pogostosti. Srčno popuščanje je prisotno približno pri vsakem tretjem starostniku. Empirični del naloge opredeljuje študijo primera, v katero smo vključili 78-letnega moškega, ki je zbolel za srčno popuščanje, in njegove svojce, s katerimi smo izvedli intervju. Uporabili smo teoretično podlago tipologije vzorcev funkcionalnega zdravja po avtorici Marjory Gordon. Pridobljene podatke smo analizirali z uporabo problemskega pristopa k reševanju negovalnih problemov. Ugotovljene negovalne diagnoze smo razvrstili po posameznih vzorcih in izdelali načrt zdravstvene nege. Z raziskavo smo ugotovili, da pacient lahko živi kakovostno v svojem domačem okolju ob ustrezni podpori svojcev in rednem spremljanju njegovega zdravstvenega stanja v sodelovanju z zdravniki in z drugimi zdravstvenimi delavci. V raziskavi smo poudarili pomen vloge medicinske sestre glede zdravstveno-vzgojnih aktivnosti pri delu s pacientom in svojci. Pri tem je pomembna podpora posameznika pri vzpostavljanju zdravega življenjskega sloga, obvladovanje bolezni, samoopazovanje. Ob pomoči medicinske sestre pacient vse bolj prevzame odgovornost za lastno zdravje, saj mu ta pomaga pri oblikovanju kritičnega odnosa do bolezni in zdravja kot pomembne vrednote.
Ključne besede: Ključne besede: pacient, zdravstvena nega, srčno popuščanje, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 4122; Prenosov: 1063
.pdf Celotno besedilo (274,63 KB)

2.
ANALIZA PACIENTOV S SRČNIM POPUŠČANJEM V LETU 2008
Gordana Ravnak, 2010, diplomsko delo

Opis: Srčno popuščanje povzroča veliko zbolevnost in umrljivost. Prognozo lahko izboljšamo s hitro diagnostiko in pravilnim farmakološkim in nefarmakološkim zdravljenjem (Keber, 2003, str. 135). V prvem delu diplomske naloge smo predstavili zgradbo in delovanje krvnih obtočil, značilnosti srčnega popuščanja, diagnostično obravnavo in zdravljenje pacientov s srčnim popuščanjem, ter najpogostejše pridružene bolezni pri srčnemu popuščanju. Opisali smo tudi vlogo medicinske sestre in življenje pacientov v domačem okolju. V drugem delu diplomskega dela smo opravili analizo, ki je zajela 250 naključno izbranih pacientov s srčnim popuščanjem, ki so bili v letu 2008 obravnavani na Internistični prvi pomoči v Splošni bolnišnici Celje. Zanimali so nas: spol, starost, čas pregleda, zdravstveno stanje pacientov ob pregledu, najpogosteje opravljene preiskave, pridružene bolezni, število sprejetih pacientov na oddelek in umrljivost pacientov s srčnim popuščanjem. Za obdelavo podatkov o pacientih s srčnim popuščanjem, smo uporabili retrospektivno analizo. Podatke smo pridobili iz informacijskega sistema Splošne bolnišnice Celje (Birpis 21), iz sprejemne zdravstvene dokumentacije pacientov. Diplomsko delo smo razširili z raziskavo, ki je temeljila na kvantitativni metodologiji. Izdelali smo anonimni anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 18-ih vprašanj zaprtega tipa. Ankete smo razdelili med 80 diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Želeli smo ugotoviti, kakšna je seznanjenost medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov s simptomi in znaki srčnega popuščanja ter kakšno je poznavanje lestvic za oceno srčnega popuščanja. Z analizo pridobljenih podatkov smo ugotovili, da je bil odstotek pacientov sprejetih na intenzivni interni oddelek nizek. Iz tega lahko sklepamo, da je za najbolj ogrožene paciente ustrezno strokovno poskrbljeno že na terenu in kasneje tudi na Internistični prvi pomoči. Ugotovili smo tudi, da je nižji odstotek opravljenih ultrazvočnih preiskav in določanja BNP v krvi pri pacientih, katere smo obravnavali, kar bi lahko pripisali pomanjkanju specialistov kardiologov na Internistični prvi pomoči. Z anketo smo želeli ugotoviti tudi splošno seznanjenost medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov s srčnim popuščanjem in njihovo poznavanje lestvic za oceno srčnega popuščanja. Odgovori so nas je presenetili, saj smo v povprečju dobili nizke rezultate pravilnih odgovorov. Ugotovili smo, da medicinske sestre in zdravstveni tehniki lahko le z dobrim strokovnim znanjem in usposobljenostjo pomembno pripomorejo k čim boljši obravnavi pacientov s srčnim popuščanjem.
Ključne besede: pacient, medicinska sestra, srčno popuščanje, akutno srčno popuščanje, kronično srčno popuščanje
Objavljeno: 06.08.2010; Ogledov: 1971; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (576,03 KB)

3.
Spremljanje bolnikov s srčnim popuščanjem v Zdravilišču Radenci
Marko Kos, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je prikazati rehabilitacijsko zdravljenje bolnikov s srčnim popuščanjem v Zdravilišču Radenci. Ugotoviti želimo, kakšne oskrbe so bili deležni tovrstni bolniki v času rehabilitacije ter količino in vrste opravljenih neinvazivnih preiskav. V diplomski nalogi je opisana definicija, epidemiologija in etiopatogeneza srčnega popuščanja. Predstavljeni so diagnostični postopki, farmakološko in nefarmakološko zdravljenje ter zdravstvena nega bolnika s srčnim popuščanjem. V raziskavi smo obdelali podatke, ki so bili razvidni iz zdravstvene dokumentacije bolnikov v Zdravilišču Radenci, s posebnim poudarkom na anamnezi, klinični sliki, simptomatiki, diagnostičnih in terapevtskih ukrepih ter načinu zdravstveno-vzgojne oskrbe. Rezultate smo statistično in grafično prikazali. Posebej smo izpostavili parametre, ki se nanašajo na dejavnike tveganja za razvoj srčnožilnih bolezni, predvsem pa srčnega popuščanja.
Ključne besede: bolnik, srčno popuščanje, Zdravilišče Radenci, rehabilitacija, neinvazivne preiskave, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno: 10.08.2010; Ogledov: 2768; Prenosov: 461
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)

4.
Zdravstvena vzgoja pacienta s srčnim popuščanjem
Marija Potočnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Bolezni srca in ožilja so v svetu in tudi v Sloveniji še vedno eden vodilnih vzrokov umrljivosti prebivalstva. Srčno popuščanje je pomemben problem sodobne kardiologije. V razvitih državah se pojavljanje in pogostost srčnega popuščanja povečuje, kar gre na račun staranja prebivalstva in boljšega zdravljenja bolezni srca in ožilja. Z zdravstveno vzgojnim delovanjem pri pacientu s srčnim popuščanjem bi lahko pomembno vplivali na vzpodbujanje njegovih potencialov za vzdrževanje obstoječega zdravstvenega stanja, preprečevanje poslabšanja bolezni in za izboljšanje prilagodljivosti na zanj zadovoljivo zdravstveno stanje. Z razvojem zdravstvene nege se spreminja tudi vloga pacientov, ki postajajo aktivni udeleženci zdravstvene nege. Zato je potreba po izoblikovanju standardov in njihov prenos v prakso bistvenega pomena za nadaljnje delo. Negovalni standardi predstavljajo enotno podlago za zdravstveno vzgojno delo pri pacientu s srčnim popuščanjem. Standard zdravstvene vzgoje vsebuje poleg standarda strukture, procesa in izida še standard vsebine, ki poda učno vsebino. Bistvenega pomena pa je tudi znanje pacientov s srčnim popuščanjem o njihovi bolezni. V ta namen smo z anketnim vprašalnikom ugotavljali znanje anketiranih pacientov o srčnem popuščanju in prišli do zaključka, da znanje anketiranih pacientov o njihovi bolezni še ni zadovoljivo in da je zdravstveno vzgojno delo v ambulantah za srčno popuščanje nujno potrebno.
Ključne besede: srčno popuščanje, zdravstvena vzgoja, standard zdravstvene nege
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2900; Prenosov: 675
.pdf Celotno besedilo (413,48 KB)

5.
TEHNOLOGIJA MEHANSKE CIRKULATORNE PODPORE SRCA
Jasna Špehar, 2012, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomskega dela smo raziskali, katera tehnologija se uporablja v Sloveniji za mehansko cirkulatorno podporo srca. Ugotovili smo, da tovrstno opremo uporabljajo samo v Univerzitetnem kliničnem centeru Ljubljana. Na tržišču so različne črpalke. Pri nas se za mehansko cirkulatorno podporo srca uporabljata črpalki CentriMag®, proizvajalca Levitronix® in HeartMate II®, proizvajalca Thoratec®. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili statistične podatke o uspešnosti zdravljenja z mehanskim cirkulatornim sistemom za podporo levega prekata- HeartMate® II, ki se nanašajo na Univerzitetni klinični center Ljubljana.
Ključne besede: mehanska cirkulatorna podpora srca, srčno popuščanje, HeartMate II, CentriMag
Objavljeno: 11.06.2012; Ogledov: 989; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

6.
Tkivna oksigenacija skeletne mišice pri kritično bolnih
Hugon Možina, 2015, doktorsko delo/naloga

Opis: Izhodišče. Glavni namen srčno-žilnega sistema je pripeljati dovolj kisika za presnovne potrebe vsega telesa. Neuspeh je povezan z večjo smrtnostjo. Ocena oskrbe tkiv s kisikom je nujna pri zdravljenju kritično bolnih. V vsakdanji praksi pri kritično bolnih uporabljamo invazivne metode nadzora globalne oksigenacije tkiv (zasičenosti hemoglobina s kisikom v mešani venski krvi iz pljučne arterije – SvO2, zasičenosti hemoglobina s kisikom v v zgornji votli veni – ScvO2). Bližnja infrardeča spektroskopija (NIRS) je novejša neinvazivna metoda nadzora regionalne oksigenacije tkiva. Namen. Preveriti ujemanja meritev z bližnjo infrardečo spektroskopijo (NIRS) z meritvami globalne oksigenacije tkiv pri kritično bolnih s hudim srčnim popuščanjem in pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem in dodatno hudo sepso ali septičnim šokom. Vrsta raziskave. Prospektivna opazovalna raziskava Okolje. 15-posteljni internistični intenzivni oddelek v univerzitetni terciarni bolnišnici Bolniki in preiskovanci. V raziskavo smo vključili zaporedno sprejete bolnike s hudim srčnim popuščanjem (EF manj od 40%, zagozditveni tlak v pljučni arteriji > 18 mm Hg), pri katerih so se lečeči zdravniki odločili za vstavitev plavajočega katetra v pljučno arterijo (Swan-Ganzev kateter, n = 117). V kontrolni skupini je sodelovalo 15 zdravih prostovoljcev. Posredovanje. Ishemijo roke smo povzročili s hitrim avtomatskim napihnjenjem pnevmatske manšete, nameščene okoli nadlahti. Metode in glavni rezultati. Oksigenacijo v skeletni mišici palčeve kepe smo merili neinvazivno z NIRS, hkrati pa smo iz pljučne arterije odvzeli vzorce krvi za meritev SvO2. V drugem delu preiskave smo pri bolnikih s hudo sepso ali septičnim šokom merili hitrost zmanjševanja StO2 ob zažemu nadlahti, hkrati pa merili SvO2 in ScvO2. Naše meritve tkivne oksigenacije z NIRS v skeletni mišici palčeve kepe pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem in hudo sepso (n =24) ali brez nje (n =41) po začetnem zdravljenju so pokazale večjo oksigenacijo skeletne mišice (StO2) pri bolnikih z dodatno sepso (90% proti 58%, p < 0.001). Ti bolniki so imeli večji StO2 tudi od zdravih prostovoljcev (90% proti 84%, p = 0.02). Skupini bolnikov se nista razlikovali hemodinamsko, niti po demografskih lastnostih ali stopnji obolelosti. Pri bolnikih brez sepse smo našli dobro korelacijo med StO2 in SvO2 in med StO2 in plazemskim laktatom. V tej skupini bolnikov so se dobro ujemale tudi spremembe StO2 in SvO2 v času, ugotovili pa smo, da StO2 precenjuje SvO2 z nagnjenostjo - 2.3% in natančnostjo 4.6%. Pri bolnikih z dodatno hudo sepso ni bilo najti ujemanja med StO2 in SvO2, niti med StO2 in laktatom. Zato smo v drugem delu raziskave primerjali SvO2 in ScvO2 pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem in dodatno hudo sepso ali septičnim šokom (n = 52). Vrednosti SvO2 so statistično značilno korelirale s ScvO2 (r = 0.659, p = 0.001), Bland-Altmanova analiza pa je pokazala klinično pomembno razliko med obema spremenljivkama (ScvO2 in SvO2 povprečje 72 ± 8%, ScvO2 - SvO2 razlika 9.4 ± 7.5%). Velikost razlike med ScvO2 in SvO2 je korelirala z vrednostjo plazemskega laktata v arterijski krvi (r = 0.4, p = 0.003) in hitrostjo zmanjševanja StO2 v palčevi kepi (r = 0.651, P = 0.001). Zaključki. Rezultati raziskave kažejo, da bi meritve StO2 z NIRS v skeletni mišici palčeve kepe, lahko uporabili kot hitro neinvazivno in kontinuirano zamenjavo za invazivno merjeni SvO2 pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem in ohranjeno tkivno porabo kisika (bolniki brez sepse). StO2 pa ni zanesljiva zamenjava za SvO2 pri septičnih bolnikih s hudim srčnim popuščanjem. Pri takih bolnikih bolj upočasnjeno zmanjševanje StO2 (upočasnjena tkivna poraba kisika) v skeletni mišici palčeve kepe po zažemu nadlakti, kaže na večje neujemanje SvO2 in ScvO2 pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem in sepso. Uporaba tega dinamičnega kazalca tako lahko prepreči napake pri zdravljenju.
Ključne besede: Bližnja infrardeča spektroskopija, skeletna mišica, zastojna ishemija, zasičenost s kisikom v mešani venski krvi, zasičenost s kisikom v zgornji votli veni, kritično bolni, huda sepsa, hudo srčno popuščanje, šok
Objavljeno: 16.07.2015; Ogledov: 1489; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

7.
Vloga nevrofilne gelatinaze povezane z lipokalinom -NGAL pri bolnikih z akutnim infarktom srca in dvigom veznice ST po primarni perkutani koronarni intervenciji
Simona Kirbiš, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Uvod Akutni miokardni infarkt z dvigom veznice ST (STEMI) pomeni tveganje za razvoj obsežne ishemične nekroze in s tem sistolično in diastolično disfunkcijo levega prekata, ki vodi v srčno popuščanje, nenadno srčno smrt in povečano umrljivost po STEMI, če ni ustreznega zdravljenja. Ustrezno zdravljenje je čim zgodnejše reperfuzijsko zdravljenje s primarno perkutano koronarno intervencijo (PKI). Kljub zdravljenju s primarno PKI pa se pri bolnikih s STEMI lahko pojavijo zapleti kot so akutno srčno popuščanje, akutna ledvična poškodba, krvavitve, itd. Z lipokalinom povezana nevtrofilna gelatinaza (NGAL) je nov zgodnji označevalec akutne ledvične okvare, ki pa se prav tako sprošča iz poškodovane srčne mišice in bi lahko napovedoval slabši potek in prognozo pri bolnikih s STEMI. Cilji Cilj naše raziskave je bil pri bolnikih s STEMI, zdravljenimi s primarno PKI in kombinacijo antiagregacijskih in antikoagulacijskih sredstev, oceniti vlogo urinskega NGAL pri oceni srčnega popuščanja, opredeljenega s povišanimi vrednostmi NT-proBNP (≥ 400 pmol/l), razredi po Killipu (≥ II) in z dvodimenzijsko transtorakalno ehokardiografijo izmerjenim EF (< 50%). Bolniki in metode Izvedena je bila prospektivna monocentrična neintervencijska klinična raziskava, ki je potekala v enoti intenzivne interne medicine (OIIM) Univerzitetnega kliničnega centra Maribor med aprilom 2010 in julijem 2011. Vključenih je bilo 61 bolnikov s STEMI po primarni PKI. Ob sprejemu in med hospitalizacijo smo vsem bolnikov odvzeli kri za določitev serumskega kreatinina, troponina I, krvne slike, CRP in NT-proBNP. NGAL je bil določen v urinu ob sprejemu in po 12 urah. V prvih 24 urah smo ehokardiografsko izračunali iztisni delež levega prekata. Vrednosti NGAL, izmerjene v urinu smo primerjali med bolniki s srčnim popuščanjem (serumski NT-proBNP ≥ 400 pmol/l) in bolniki brez srčnega popuščanja (serumski NT-proBNP < 400 pmol/l). Glede na vrednosti urinske NGAL ob sprejemu in po 12 urah smo primerjali vrednosti označevalcev srčnega popuščanja (NT-proBNP), vnetja (CRP), ledvične funkcije (serumski kreatinin) in velikost ishemične nekroze (troponin I). Rezultati Vrednosti urinske NGAL so bile pri večini bolnikov pod normalnimi vrednostmi (137 ng/ml). Povprečna vrednost urinske NGAL ob sprejemu je bila 24,5 ± 42,1 ng/ml, po 12 urah 27,7 ± 42,7 ng/ml. Pri bolnikih s srčnim popuščanjem (NT-proBNP ≥ 400 pmol/l) v primerjavi z bolniki brez srčnega popuščanja (NT-proBNP < 400 pmol/l) ni bilo pomembnih razlik v povprečnih vrednostih kreatinina ob sprejemu (117,3 ± 60,7 μmol/l, proti 96,4 ± 34,4 μmol/l, p > 0,05), levkocitih ob sprejemu (12,6 ± 5,1 x 1012/l, proti 10,5 ± 3,7 x 1012/l, p > 0,05) troponinu I po 12 urah (65,3 ± 37,7 μg/l, proti 50,8 ± 36,5 μg/l, p > 0,05), najvišjem troponinu I (75,6 ± 44,6 μg/l, proti 58,8 ± 36,2 μg/l, p > 0,05) ter količini porabljenega kontrasta (160,3 ± 69,6, proti 142,0 ± 67,3 ml, p > 0,05, medtem ko so bile povprečna vrednost urinske NGAL ob sprejemu (45,0 ± 65,2 ng/ml, proti 14,8 ± 19,2 ng/ml; p < 0.01) in po 12 urah (53,8 ± 63,6 ng/ml, proti 15,5 ± 18,3 ng/ml, p < 0.01) ter povprečne vrednost CRP pomembno višje (59,5 ± 74,9 mg/l, proti 21,3 ± 23,3 mg/, p < 0,01). Urinski NGAL 50 ng/ml je imel 90% specifičnost in 25% občutljivost za srčno popuščanje, zato smo primerjali bolnike z urinskim NGAL nad in pod 50 ng/ml in ugotovili, pomembno razliko med bolniki z urinskim NGAL ≥ 50 ng/ml in < 50 ng/ml ob sprejemu in po 12 urah v NT-proBNP, iztisnem deležu levega prekata, označevalci vnetja in vrednostih kreatinina. Urinski NGAL je bil neodvisno povezan z serumskim NT-proBNP. Zaključek Podatki iz naše raziskave potrjujejo, da je urinski NGAL zgodaj v poteku STEMI povezan s pomembno povišanim NT-proBNP - označevalcem akutnega srčnega popuščanja, in sicer so že vrednosti urinske NGAL ≥ 50 ng/ml, ki so sicer bistveno nižje od normalnih (137 ng/ml) vrednosti, visoko specifične za srčno popuščanje.
Ključne besede: Z lipokalinom povezana nevtrofilna gelatinaza – NGAL, srčno popuščanje, akutni miokardni infarkt z dvigom veznice ST – STEMI, akutna ledvična poškodba
Objavljeno: 16.12.2016; Ogledov: 760; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (4,63 MB)

8.
PREHRANJENOST BOLNIKOV V AMBULANTI ZA SRČNO POPUŠČANJE
Tanja Glavič, 2016, diplomsko delo

Opis: Srčno popuščanje je bolezensko stanje, kjer prizadeto srce ne more prečrpati dovolj krvi, da bi lahko zadostno preskrbelo tkiva in organe. Kronično srčno popuščanje je klinični sindrom, katerega vzrok so lahko različne bolezni. Najpogostejši vzroki so koronarna bolezen, arterijska hipertenzija in bolezni srčnih zaklopk. Srčno popuščanje je v populaciji prisotno pri 2-5%, pri starejših nad 65 let, pa pri več kot 10%. Zaradi daljše pričakovane življenjske dobe, so napovedi za prihodnost še bolj črnoglede. Srčno popuščanje je edina bolezen srca in ožilja, pri kateri pogostost že nekaj let narašča. Bolniki potrebujejo dolgotrajno ali celo vseživljenjsko obravnavo, ki jo skušamo individualno prilagoditi. V ta namen so bile ustanovljene Ambulante za srčno popuščanje v skoraj vseh bolnišnicah v državi. Po več kot petnajstih letih delovanja so se izkazale ko zelo učinkovite. V začetku je bila večja pozornost zdravljenja srčnega popuščanja usmerjena v medikamentozno terapijo. Kasneje se je v obravnavo vključila edukacija in zdravstvena vzgoja o nefarmakoloških ukrepih. Zadnjih nekaj let svoje mesto ob medikamentozni terapiji in nefarmakoloških ukrepih dobiva tudi prehranska obravnava bolnika. V preteklosti je bila pozornost usmerjena bolj k obravnavi prekomerne prehranjenosti, ki je tudi dejavnik tveganja za srčno žilne bolezni. V današnjem času, pa so aktivnosti v klinični praksi usmerjene tudi v zgodnje odkrivanje in preprečevanje podhranjenosti. Podhranjenost pri bolnikih s srčnim popuščanjem je vzrok za pogostejše zaplete pri zdravljenju, podaljšane hospitalizacije, večje število ponovnih sprejemov, slabšo kakovost življenja tudi višji stroški zdravljenja. Za odkrivanje podhranjenosti se opravi prehranska anamneza. Najhitrejši, enostaven in poceni način je uporaba vprašalnika.
Ključne besede: prehranjenost, ambulanta za srčno popuščanje, medicinska sestra, nefarmakološki ukrepi pri srčnem popuščanju, Mini prehranska anamneza - MNA
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 596; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (917,50 KB)

9.
Proces vodenja bolnika s srčnim popuščanjem ob uporabi telemedicine v splošni bolnišnici Slovenj Gradec
Marija Potočnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Bolezen srčnega popuščanja sodi med kronične bolezni, kjer število bolnikov strmo narašča. Bolezen ni ozdravljiva, zato je pomembno uspešno vodenje bolnika za kakovostno življenje z boleznijo vse do smrti. V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec (SB-SG) imamo »standardno« obravnavo bolnikov s srčnim popuščanjem (SP), urejeno na najvišjem nivoju v Sloveniji. K temu pripomore specialistična Ambulanta za srčno popuščanje, ki deluje v SB-SG od 2007. V njej so bolniki s SP deležni nadstandardne obravnave. Kot novost pri njihovi obravnavi je SB-SG leta 2014 uvedla dodatno – telemedicinsko (TM) obravnavo, s pomočjo katere so bolniki še aktivnejše vključeni v proces obvladovanja bolezni. Z njo bolnika spremljamo »na daljavo« in ga dodatno podpiramo pri samozdravljenju v domačem okolju. Pokazalo se je, da ima TM spremljanje in podpora pozitivne klinične učinke in da je mogoče z njo drastično vplivati na pogostost in dolžino hospitalizacije bolnikov s SP. V zaključnem delu smo kot raziskovalno okolje izbrali TM center CEZAR v SB SG, ki je edini TM center v Sloveniji in predstavlja novost tako pri nas kot v evropskem merilu. Izdelali in primerjali smo »standardni« proces obravnave bolnika s SP v Ambulanti za SP v SB-SG ter proces, v katerem je v standardno obravnavo vključena še TM podpora. Ugotovili smo, da storitve TM le dopolnjujejo standardni model zdravljenja, ki ostaja v osnovi enak. TM storitve le prispevajo k bolj optimalni obravnavi bolnikov s SP. Ob njeni uporabi je bolnik še aktivneje vključen v proces zdravljenja. Ker je TM pristop nov, smo v diskusiji predstavili tudi dileme in pričakovanja, ki jih imamo pri zdravljenju z vključeno TM storitvijo.
Ključne besede: srčno popuščanje, telemedicinska storitev, proces zdravljenja, primerjava procesov, posredovanje podatkov 
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 49; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (4,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici