| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Znanje študentov zdravstvene nege o srčnem popuščanju kot pomemben dejavnik učinkovite samooskrbe bolezni
Elvira Žižek, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Študentje zdravstvene nege se bodo kot bodoči izvajalci zdravstvene nege srečali s pacienti s srčnim popuščanjem ter imeli pri njihovem opolnomočenju pomembno vlogo. Namen zaključnega dela je ugotoviti znanje študentov tretjih letnikov prvostopenjskega študija zdravstvene nege o srčnem popuščanju. Metode: V empiričnem delu zaključnega dela je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Raziskava je bila izvedena s pomočjo mednarodno uveljavljenega vprašalnika o srčnem popuščanju na vseh fakultetah za zdravstvene vede v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 194 študentov od skupno vpisanih 614 študentov tretjega letnika prvostopenjskega študija zdravstvene nege. Rezultati: Znanje študentov o srčnem popuščanju je pomanjkljivo. Povprečje zbranih točk na vprašalniku je bilo 12,9 (od 20 možnih točk). Med vsebinskimi področji bi bilo pri študentih potrebno okrepiti znanje o pravilni prehrani, prepoznavanju znakov in simptomov srčnega popuščanja ter jemanju zdravil. Ne obstajajo statistično pomembne razlike v znanju študentov o srčnem popuščanju med fakultetami in glede na izbrano obliko študija. Razprava in sklep: Izvajalci zdravstvene nege imajo pri zdravljenju pacientov s srčnim popuščanjem ključno zdravstvenovzgojno vlogo, zato morajo imeti določeno znanje in sposobnosti. To lahko pridobijo že v času dodiplomskega izobraževanja in z rednim usposabljanjem na področju zdravstvene nege pacienta z boleznimi srca in žilja.
Ključne besede: srčno popuščanje, znanje študentov, zdravstvena vzgoja, samooskrba bolezni
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 143; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (920,61 KB)

2.
3.
Kronična ledvična bolezen in poznavanje ne farmakoloških ukrepov pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem
Renata Lošić, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem je kronična ledvična okvara zelo pogosto prisotna. V zaključnem delu smo preučili vrednosti serumskega kreatinina in ocenili ledvično funkcijo z oceno glomerulne filtracije po Chronic Kidney Disease Epidemiology Collaboration enačbi pri bolnikih, ki se zdravijo v Ambulanti za srčno popuščanje. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kolikšna je pogostost in katere stopnje je kronična ledvična bolezen pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem, ter njihovo poznavanje nefarmakoloških ukrepov za izboljšanje zdravja. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja. Za obdelavo in analizo podatkov smo uporabili računalniške programe Microsoft Word, Microsoft Excel in SPSS različica 20. Rezultati: V raziskavo smo vključili 85 bolnikov. Po pregledu vrednosti serumskega kreatinina smo ugotovili, da je imelo 30 % bolnikov povišano vrednost serumskega kreatinina. Glede na oceno glomerulne filtracije je imelo kronično ledvično bolezen 37,6 % bolnikov. Pri več kot dveh tretjinah (72,9 %) bolnikov je bilo prepoznano slabše delovanje ledvic. Ugotovili smo, da večina 97,6 % bolnikov dobro pozna nefarmakološke ukrepe. Razprava in sklep: Z oceno glomerulne filtracije lahko natančneje določimo stopnjo kronične ledvične bolezni in tako prepoznamo slabše delovanje ledvic. Bolniki z dobrim poznavanjem in upoštevanjem nefarmakoloških ukrepov že sami pripomorejo k ugodnemu vplivu na potek zdravljenja in kakovost življenja. Pomembno vlogo pri poznavanju nefarmakoloških ukrepov ima tudi medicinska sestra, saj v ambulanti prevzema aktivno in samostojno vlogo pri izvajanju zdravstveno vzgojnega svetovanja.
Ključne besede: srčno popuščanje, ledvična bolezen, glomerulna filtracija, bolnik, nefarmakološki ukrepi, poznavanje nefarmakoloških ukrepov
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 1276; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (712,23 KB)

4.
Psihološki vidik kakovosti življenja pri pacientih s kroničnim srčnim popuščanjem
Vanja Filipič, 2020, diplomsko delo

Opis: Srčno popuščanje je kronična bolezen, ki poslabša kakovost življenja in povzroči številne psihološke motnje, zlasti depresijo in tesnobo. Namen zaključnega dela je raziskati stopnjo kakovosti življenja pri pacientih s kroničnim srčnim popuščanjem in zdravstvene težave, ki jih najpogosteje spremljajo. Uporabljena je bila kvantitativna metoda raziskovanja. Raziskavo smo izvedli v ambulanti za srčno popuščanje in na kardiološkem oddelku v terciarni ustanovi v severovzhodnem delu Slovenije. Za zbiranje podatkov smo uporabili vprašalnik s 24 vprašanji zaprtega tipa. Rezultate smo deskriptivno obdelali s programom Microsoft Office 2016 in IBM SPSS Statistic 27. V raziskavi je sodelovalo 60 pacientov s kroničnim srčnim popuščanjem. Ugotovili smo, da so pacienti na splošno zadovoljni s svojim življenjem (n = 43, 3,98  0,83). Med psihološkimi težavami so na prvem mestu težave s spanjem (n = 40, 3,63  1,23), sledita zaskrbljenost (n = 32, 3,50  1,30) in osamljenost (n = 19, 2,55  1,56). Po klasifikaciji NYHA (ang. New York Heart Association) so se pacienti s kroničnim srčnim popuščanjem in z višjo stopnjo psiholoških težav pogosteje uvrstili v stopnjo, kjer morajo zmanjšati oziroma omejiti telesno aktivnost, da ne pride do poslabšanja zdravstvenega stanja. Pri pacientih s kroničnim srčnim popuščanjem je zelo pomembna psihološka podpora s strani svojcev in zdravstvenih delavcev. Nujno je potrebno pravočasno prepoznavanje psiholoških težav, da se lahko čimprej preprečijo in v kolikor je potrebno tudi zdravijo.
Ključne besede: srčno popuščanje, kakovost življenja, depresija
Objavljeno v DKUM: 01.12.2020; Ogledov: 1219; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

5.
Poznavanje, dojemanje in odnos zdravstvenega osebja do paliativne oskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem na urgenci in kardiološkem oddelku
Ines Brezočnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Pacienti z akutnim srčnim popuščanjem pogosto iščejo pomoč na urgenci, kjer se zdravstveni delavci s takšno boleznijo srečujejo v zgodnjem ali poznem oz. zadnjem stadiju in prav pri slednjem, se morajo bolj osredotočiti na nudenje paliativne oskrbe takšnim pacientom. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšno je poznavanje, dojemanje in odnos zdravstvenega delavca na urgenci in kardiološkem oddelku do paliativne oskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem, ter morebitne ovire. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo z metodo anketiranja. Pri tem smo izvedli presečno deskriptivno raziskavo, ki je potekal meseca avgusta 2019. Rezultati: S pomočjo raziskave, smo ovrgli hipotezo 1, da med urgenco in kardiološkim oddelkom obstajajo statistično signifikantne razlike v znanju izvajanja paliativne oskrbe med zdravstvenim osebjem in hipotezo 2, da zdravstveno osebje na urgenci prepozna več ovir za nudenje paliativne oskrbe v primerjavi z zaposlenimi na kardiološkem oddelku, saj je bila statistična signifikanca pri vseh vprašanjih večja od 0,05. Hipotezo 3, smo delno potrdili, saj obstaja le eno stališče, kjer je bila ugotovljena povezava. To stališče je bilo: »Kardiologija, splošna medicina in interna medicina se lahko učijo iz strokovnega znanja o medicini za paliativno oskrbo« (p<0,05). Diskusija in zaključek: Menimo, da je poznavanje paliativne oskrbe na kardiološkem oddelku in urgentnem centru dobro in ne obstajajo večje razlike. Čeprav pa bodo za izboljšanje poznavanja, dojemanja in odnosa zdravstvenega osebja do paliativne oskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem, še potrebna dodatna izobraževanja.
Ključne besede: Akutno srčno popuščanje, kronično srčno popuščanje, paliativna oskrba, stališča, znanje, zaznane ovire, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 24.07.2020; Ogledov: 1094; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

6.
Kakovost življenja pri pacientu z mehanskim podpornim sistemom za levi prekat
Matevž Amon, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Mehanski podporni sistem za levi prekat (v nadaljevanju LVAD črpalka) je namenjen dolgotrajni podpori srca, saj zaradi svojega delovanja razbremeni popuščajoč levi prekat in zagotovi primeren krvni obtok po celotnem telesu. LVAD črpalka pacientu omogoča aktivno in dejavno življenje. Vseeno pa pacient mora sprejeti določene omejitve, prav tako lahko pride do določenih sprememb v pacientovem življenju. Namen zaključnega dela je predstaviti kakovost življenja pri pacientu z mehanskim podpornim sistemom za levi prekat. Raziskovalne metode: Pri izdelavi teoretičnega dela zaključnega dela smo uporabili deskriptivno (opisno) metodo dela. V empiričnem delu zaključnega dela smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja. Izvedli smo študijo primera. Za potrebe zbiranja podatkov smo izvedli intervju z eno pacientko z vstavljenim mehanskim podpornim sistemom za levi prekat. Rezultati: Rezultati v študiji primera so nam pokazali, da se je kakovost življenja pacientke z vstavljenim mehanskim podpornim sistemom znatno izboljšala, zlasti pri sami samostojnosti pacientke in zmanjšanemu številu hospitalizacij. Ugotovili pa smo, da so največje težave s katerimi se pacientka sooča nespečnost in omejitev v gibanju. V okviru teh ugotovitev smo izpostavili smo 7 poglavitnih negovalnih diagnoz. Diskusija in zaključek: Kakovost življenja je včasih težko ocenjevati. Vsaka oseba si namreč drugače razlaga, kdaj je njegovo življenje zadovoljivo in uspešno. Zato si je pri ocenjevanju kakovosti potrebno izbrati individualen pristop. Prav tako je kakovost življenja odvisna od same uspešnosti prilagoditve pacienta na njegovo bolezensko stanje. Potrebno bo še več raziskav na to temo, ki bodo spremljale samega pacienta dalj časa in ga še bolje spoznala.
Ključne besede: srčno popuščanje, srčna črpalka, vsakodnevne aktivnosti, kakovost življenja, LVAD
Objavljeno v DKUM: 19.02.2020; Ogledov: 1215; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

7.
Stopnja endotelijske disfunkcije kot kriterij izbora najprimernejših kandidatov za dokončno obliko zdravljenja z mehansko podporo levega prekata med bolniki s kroničnim srčnim popuščanjem
Gorazd Košir, 2019, doktorska disertacija

Opis: Terapija z mehansko podporo levega prekata (LVAD, angl. left ventricular assist device) se je v zadnjih dveh desetletjih uveljavila kot uspešna strategija zdravljenja dokončne oblike srčnega popuščanja, ki jo po trenutno veljavnih smernicah ameriških in evropskih strokovnih združenj ponujamo zgolj najbolj prizadetim posameznikom z dokončno odpovedjo srca in z najslabšo prognozo – torej inotropno odvisnim bolnikom in tistim, ki so zaradi hemodinamske nestabilnosti že zdravljeni z začasno mehansko podporo. Leta 2015 in 2017 objavljeni eno- in dveletni rezultati ROADMAP študije so pokazali, da zdravljenje z LVAD-om ne izboljša eno- in dveletnega preživetja, fizične zmogljivosti in kvalitete življenja zgolj pri najbolj prizadetih bolnikih s srčnim popuščanjem, pač pa tudi pri nekaterih manj prizadetih, inotropno neodvisnih bolnikih s kroničnim popuščanjem srca. Žal pa ostaja danes nepojasnjeno, na podlagi katerih kliničnih in/ali laboratorijskih kazalnikov bi lahko med izjemno heterogeno skupino inotropno neodvisnih bolnikov s kroničnim srčnim popuščanjem najlažje določili tiste posameznike, ki bi jim z zgodnjim zdravljenjem z LVAD-om dejansko izboljšali kvaliteto življenja in podaljšali preživetje. Rezultati številnih do sedaj opravljenih študij nakazujejo, da nekateri novi biološki kazalniki, ki odslikavajo kompleksne patofoziološke spremembe, ki se dogajajo v sklopu srčnega popuščanja, bolje napovedujejo napredovanje bolezni in pojav neželenih dogodkov kot obstoječi in trenutno uveljavljeni klinični in laboratorijski napovedniki. Namen naše raziskave je bil opisati so plazemske vrednosti novega kazalca endotelijske disfunkcije endokana pri bolnikih s stabilnim kroničnim srčnim popuščanjem, ugotoviti ali so vrednosti višje pri posameznikih, pri katerih bolezen v srednjeročnem obdobju napreduje do te mere, da potrebujejo inotropno podporo ali pa celo umrejo in dognati ali bi lahko endokan služil kot kriterij izbora najboljših kandidatov za zgodnje zdravljenje z LVAD-i med inotropno neodvisnimi bolniki s srčnim popuščanjem.
Ključne besede: Kronično srčno popuščanje, LVAD, mehanska podpora levega prekata, endokan, endotelijska disfunkcija
Objavljeno v DKUM: 12.08.2019; Ogledov: 1679; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

8.
Proces vodenja bolnika s srčnim popuščanjem ob uporabi telemedicine v splošni bolnišnici Slovenj Gradec
Marija Potočnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Bolezen srčnega popuščanja sodi med kronične bolezni, kjer število bolnikov strmo narašča. Bolezen ni ozdravljiva, zato je pomembno uspešno vodenje bolnika za kakovostno življenje z boleznijo vse do smrti. V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec (SB-SG) imamo »standardno« obravnavo bolnikov s srčnim popuščanjem (SP), urejeno na najvišjem nivoju v Sloveniji. K temu pripomore specialistična Ambulanta za srčno popuščanje, ki deluje v SB-SG od 2007. V njej so bolniki s SP deležni nadstandardne obravnave. Kot novost pri njihovi obravnavi je SB-SG leta 2014 uvedla dodatno – telemedicinsko (TM) obravnavo, s pomočjo katere so bolniki še aktivnejše vključeni v proces obvladovanja bolezni. Z njo bolnika spremljamo »na daljavo« in ga dodatno podpiramo pri samozdravljenju v domačem okolju. Pokazalo se je, da ima TM spremljanje in podpora pozitivne klinične učinke in da je mogoče z njo drastično vplivati na pogostost in dolžino hospitalizacije bolnikov s SP. V zaključnem delu smo kot raziskovalno okolje izbrali TM center CEZAR v SB SG, ki je edini TM center v Sloveniji in predstavlja novost tako pri nas kot v evropskem merilu. Izdelali in primerjali smo »standardni« proces obravnave bolnika s SP v Ambulanti za SP v SB-SG ter proces, v katerem je v standardno obravnavo vključena še TM podpora. Ugotovili smo, da storitve TM le dopolnjujejo standardni model zdravljenja, ki ostaja v osnovi enak. TM storitve le prispevajo k bolj optimalni obravnavi bolnikov s SP. Ob njeni uporabi je bolnik še aktivneje vključen v proces zdravljenja. Ker je TM pristop nov, smo v diskusiji predstavili tudi dileme in pričakovanja, ki jih imamo pri zdravljenju z vključeno TM storitvijo.
Ključne besede: srčno popuščanje, telemedicinska storitev, proces zdravljenja, primerjava procesov, posredovanje podatkov 
Objavljeno v DKUM: 14.01.2019; Ogledov: 1864; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (4,79 MB)

9.
Vloga nevrofilne gelatinaze povezane z lipokalinom -NGAL pri bolnikih z akutnim infarktom srca in dvigom veznice ST po primarni perkutani koronarni intervenciji
Simona Kirbiš, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Uvod Akutni miokardni infarkt z dvigom veznice ST (STEMI) pomeni tveganje za razvoj obsežne ishemične nekroze in s tem sistolično in diastolično disfunkcijo levega prekata, ki vodi v srčno popuščanje, nenadno srčno smrt in povečano umrljivost po STEMI, če ni ustreznega zdravljenja. Ustrezno zdravljenje je čim zgodnejše reperfuzijsko zdravljenje s primarno perkutano koronarno intervencijo (PKI). Kljub zdravljenju s primarno PKI pa se pri bolnikih s STEMI lahko pojavijo zapleti kot so akutno srčno popuščanje, akutna ledvična poškodba, krvavitve, itd. Z lipokalinom povezana nevtrofilna gelatinaza (NGAL) je nov zgodnji označevalec akutne ledvične okvare, ki pa se prav tako sprošča iz poškodovane srčne mišice in bi lahko napovedoval slabši potek in prognozo pri bolnikih s STEMI. Cilji Cilj naše raziskave je bil pri bolnikih s STEMI, zdravljenimi s primarno PKI in kombinacijo antiagregacijskih in antikoagulacijskih sredstev, oceniti vlogo urinskega NGAL pri oceni srčnega popuščanja, opredeljenega s povišanimi vrednostmi NT-proBNP (≥ 400 pmol/l), razredi po Killipu (≥ II) in z dvodimenzijsko transtorakalno ehokardiografijo izmerjenim EF (< 50%). Bolniki in metode Izvedena je bila prospektivna monocentrična neintervencijska klinična raziskava, ki je potekala v enoti intenzivne interne medicine (OIIM) Univerzitetnega kliničnega centra Maribor med aprilom 2010 in julijem 2011. Vključenih je bilo 61 bolnikov s STEMI po primarni PKI. Ob sprejemu in med hospitalizacijo smo vsem bolnikov odvzeli kri za določitev serumskega kreatinina, troponina I, krvne slike, CRP in NT-proBNP. NGAL je bil določen v urinu ob sprejemu in po 12 urah. V prvih 24 urah smo ehokardiografsko izračunali iztisni delež levega prekata. Vrednosti NGAL, izmerjene v urinu smo primerjali med bolniki s srčnim popuščanjem (serumski NT-proBNP ≥ 400 pmol/l) in bolniki brez srčnega popuščanja (serumski NT-proBNP < 400 pmol/l). Glede na vrednosti urinske NGAL ob sprejemu in po 12 urah smo primerjali vrednosti označevalcev srčnega popuščanja (NT-proBNP), vnetja (CRP), ledvične funkcije (serumski kreatinin) in velikost ishemične nekroze (troponin I). Rezultati Vrednosti urinske NGAL so bile pri večini bolnikov pod normalnimi vrednostmi (137 ng/ml). Povprečna vrednost urinske NGAL ob sprejemu je bila 24,5 ± 42,1 ng/ml, po 12 urah 27,7 ± 42,7 ng/ml. Pri bolnikih s srčnim popuščanjem (NT-proBNP ≥ 400 pmol/l) v primerjavi z bolniki brez srčnega popuščanja (NT-proBNP < 400 pmol/l) ni bilo pomembnih razlik v povprečnih vrednostih kreatinina ob sprejemu (117,3 ± 60,7 μmol/l, proti 96,4 ± 34,4 μmol/l, p > 0,05), levkocitih ob sprejemu (12,6 ± 5,1 x 1012/l, proti 10,5 ± 3,7 x 1012/l, p > 0,05) troponinu I po 12 urah (65,3 ± 37,7 μg/l, proti 50,8 ± 36,5 μg/l, p > 0,05), najvišjem troponinu I (75,6 ± 44,6 μg/l, proti 58,8 ± 36,2 μg/l, p > 0,05) ter količini porabljenega kontrasta (160,3 ± 69,6, proti 142,0 ± 67,3 ml, p > 0,05, medtem ko so bile povprečna vrednost urinske NGAL ob sprejemu (45,0 ± 65,2 ng/ml, proti 14,8 ± 19,2 ng/ml; p < 0.01) in po 12 urah (53,8 ± 63,6 ng/ml, proti 15,5 ± 18,3 ng/ml, p < 0.01) ter povprečne vrednost CRP pomembno višje (59,5 ± 74,9 mg/l, proti 21,3 ± 23,3 mg/, p < 0,01). Urinski NGAL 50 ng/ml je imel 90% specifičnost in 25% občutljivost za srčno popuščanje, zato smo primerjali bolnike z urinskim NGAL nad in pod 50 ng/ml in ugotovili, pomembno razliko med bolniki z urinskim NGAL ≥ 50 ng/ml in < 50 ng/ml ob sprejemu in po 12 urah v NT-proBNP, iztisnem deležu levega prekata, označevalci vnetja in vrednostih kreatinina. Urinski NGAL je bil neodvisno povezan z serumskim NT-proBNP. Zaključek Podatki iz naše raziskave potrjujejo, da je urinski NGAL zgodaj v poteku STEMI povezan s pomembno povišanim NT-proBNP - označevalcem akutnega srčnega popuščanja, in sicer so že vrednosti urinske NGAL ≥ 50 ng/ml, ki so sicer bistveno nižje od normalnih (137 ng/ml) vrednosti, visoko specifične za srčno popuščanje.
Ključne besede: Z lipokalinom povezana nevtrofilna gelatinaza – NGAL, srčno popuščanje, akutni miokardni infarkt z dvigom veznice ST – STEMI, akutna ledvična poškodba
Objavljeno v DKUM: 16.12.2016; Ogledov: 2439; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (4,63 MB)

10.
PREHRANJENOST BOLNIKOV V AMBULANTI ZA SRČNO POPUŠČANJE
Tanja Glavič, 2016, diplomsko delo

Opis: Srčno popuščanje je bolezensko stanje, kjer prizadeto srce ne more prečrpati dovolj krvi, da bi lahko zadostno preskrbelo tkiva in organe. Kronično srčno popuščanje je klinični sindrom, katerega vzrok so lahko različne bolezni. Najpogostejši vzroki so koronarna bolezen, arterijska hipertenzija in bolezni srčnih zaklopk. Srčno popuščanje je v populaciji prisotno pri 2-5%, pri starejših nad 65 let, pa pri več kot 10%. Zaradi daljše pričakovane življenjske dobe, so napovedi za prihodnost še bolj črnoglede. Srčno popuščanje je edina bolezen srca in ožilja, pri kateri pogostost že nekaj let narašča. Bolniki potrebujejo dolgotrajno ali celo vseživljenjsko obravnavo, ki jo skušamo individualno prilagoditi. V ta namen so bile ustanovljene Ambulante za srčno popuščanje v skoraj vseh bolnišnicah v državi. Po več kot petnajstih letih delovanja so se izkazale ko zelo učinkovite. V začetku je bila večja pozornost zdravljenja srčnega popuščanja usmerjena v medikamentozno terapijo. Kasneje se je v obravnavo vključila edukacija in zdravstvena vzgoja o nefarmakoloških ukrepih. Zadnjih nekaj let svoje mesto ob medikamentozni terapiji in nefarmakoloških ukrepih dobiva tudi prehranska obravnava bolnika. V preteklosti je bila pozornost usmerjena bolj k obravnavi prekomerne prehranjenosti, ki je tudi dejavnik tveganja za srčno žilne bolezni. V današnjem času, pa so aktivnosti v klinični praksi usmerjene tudi v zgodnje odkrivanje in preprečevanje podhranjenosti. Podhranjenost pri bolnikih s srčnim popuščanjem je vzrok za pogostejše zaplete pri zdravljenju, podaljšane hospitalizacije, večje število ponovnih sprejemov, slabšo kakovost življenja tudi višji stroški zdravljenja. Za odkrivanje podhranjenosti se opravi prehranska anamneza. Najhitrejši, enostaven in poceni način je uporaba vprašalnika.
Ključne besede: prehranjenost, ambulanta za srčno popuščanje, medicinska sestra, nefarmakološki ukrepi pri srčnem popuščanju, Mini prehranska anamneza - MNA
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 2124; Prenosov: 402
.pdf Celotno besedilo (917,50 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici