SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen ugotavljanja holesterola in trigliceridov
Mirjana Mlakar, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje pomen ugotavljanja holesterola in trigliceridov, ter dejavnike tveganja za nastanek srčno ţilnih bolezni. Razdeljeno je na dva dela. V prvem medicinskem delu je opisana anatomija in fiziologija srca in ožilja, bolezni srca, metabolizem holesterola in trigliceridov ter dejavniki tveganja, ki vplivajo na zvišane vrednosti maščob v krvi. V nadaljevanju je opisana še vloga medicinske sestre pri odkrivanju in odpravljanju škodljivih navad, katere so vodilni vzrok za povišane maščobe v krvi. Empirični del zajema raziskovalno nalogo, ki je bila izvedena med krajani občine Hoče- Slivnica v sodelovanju z območno enoto Rdečega križa Rogoza in med krvodajalci v Centru za transfuzijsko medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Iz raziskave je bilo razvidno, da je osveščenost krvodajalcev, o pomenu ugotavljanja holesterola in trigliceridov, večja, kot pri krajanih občine Hoče-Slivnica in krvodajalci imajo v povprečju bistveno nižje vrednosti skupnega holesterola v krvi, kot krajani občine Hoče-Slivnica. Prav tako smo z raziskavo potrdili domnevo, da populacija do 35. leta starosti posveča premalo pozornosti ugotavljanju maščob v krvi. Pomembno je, da se v prihodnje v okviru zdravstvene vzgoje posveti še več pozornosti v promocijo ugotavljanja holesterola v krvi, ter odpravljanju dejavnikov tveganja, kateri povečujejo in pospešujejo napredovanje te »epidemije«. Najpomembneje pa je seznaniti ljudi o posledicah, katere prinašajo zdravju škodljive razvade (kajenje, prekomerno uživanje alkohola, prekomerna telesna teža ipd.)
Ključne besede: holesterol, trigliceridi, srčno žilne bolezni
Objavljeno: 30.04.2009; Ogledov: 3181; Prenosov: 446
.pdf Celotno besedilo (738,78 KB)

2.
Dejavniki tveganja za srčno - žilne bolezni
Sabina Hudobreznik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni dejavniki tveganja, kateri vplivajo na nastanek srčno – žilnih bolezni. Pri posameznem dejavniku smo opisali kakšen je njihov vpliv na nastanek bolezni ter načine, s katerimi preprečujemo dejavnike tveganja in na ta način izboljšamo kakovost življenja. Prav tako je predstavljena zdravstvena vzgoja, na področju preprečevanja srčno – žilnih bolezni, vrste zdravstveno - vzgojnih delavnic, katere pacientom pomagajo pri opustitvi nezdravih navad ter vloga medicinske sestre pri osveščanju, motiviranju in vzpodbujanju pacientov k zdravemu življenjskemu slogu. Metodologija raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela z uporabo anketnega vprašalnika, s katerim smo ugotavljali seznanjenost pacientov z dejavniki tveganja ter njihov življenjski slog. Raziskavo smo izvedli v Specialistični kardiološki ambulanti med 50 naključno izbranimi pacienti. Rezultati. Anketiranci so le delno seznanjeni z dejavniki tveganja, saj nekaterih zelo pomembnih dejavnikov tveganja ne poznajo. Anketiranci imajo v večini razvite slabe razvade, ali vsaj nekatere, v največji meri je kot dejavnik tveganja prisoten stres, slaba polovica pa je tudi kadilcev. Z raziskavo smo ugotovili velik vpliv medijev, pomembno vlogo medicinske sestre pri svetovanju, razviden pa je tudi velik vpliv družinskih članov. Prav tako smo ugotovili, da se pri anketirancih kaže želja po spremembi življenjskega sloga, vendar je rezultat velikokrat neuspešen zaradi različnih razlogov. Sklep. V prihodnosti bo potrebno še veliko narediti na področju promocije zdravja. Zelo pomembno je, da zdravstveno osebje pozitivno vpliva na medije in družinske člane. Potrebno je še veliko edukacije na področju dejavnikov tveganja. Potrebno je spodbuditi ljudi k spremembam življenjskega sloga, predvsem k zdravi prehrani in telesni aktivnosti, kar pa posledično pozitivno vpliva tudi na zmanjšanje srčno – žilnih bolezni.
Ključne besede: dejavniki tveganja, srčno – žilne bolezni, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 01.02.2012; Ogledov: 3238; Prenosov: 601
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

3.
ŽIVLJENJE BOLNIKOV PO BYPASS OPERACIJI SRCA
Maja Pečnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sta opisani ishemična bolezen srca, pri kateri v procesu ateroskleroze pride do zožitve ali zapore koronarnih arterij in oslabljenega pretoka krvi, ter operacija bypass, pri kateri srčni kirurgi čez mesto zožitve naredijo premostitev in ponovno vzpostavijo cirkulacijo krvi. Številni avtorji poročajo o vedenjskih spremembah in nižji kakovostni ravni življenja bolnikov po tej operaciji, pri čemer sta v ospredju depresija in visoka stopnja anksioznosti. Pomoč pri odpravljanju teh težav lahko bolniki poiščejo v koronarnih klubih in zdravstvenovzgojnih delavnicah, za spremenjen življenjski slog oz. doživljenjsko rehabilitacijo pa so najbolj odgovorni sami.
Ključne besede: Ključne besede: srčno-žilne bolezni, operacija bypass, kakovost življenja, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 11.06.2012; Ogledov: 10781; Prenosov: 853
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

4.
DOKAZOVANJE HOLESTEROLA V ŽIVILIH IN VPLIV NA ZDRAVJE
Mateja Kolar, 2015, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Izhodišča: Diplomsko delo zajema opis holesterola. Povišan holesterol v krvi je vse večji problem zaradi nepravilne oziroma neprimerne prehrane in dednih dejavnikov. Metode: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov – teoretičnega in raziskovalnega. V teoretičnem delu smo predstavili, kako sploh holesterol nastane, katere oblike holesterola poznamo, normalne vrednosti holesterola in posledice, kadar pride do odstopanja v vrednosti holesterola. Zajeli smo načine, kako zmanjšati povišane vrednosti holesterola v krvi. V raziskovalnem delu smo s pomočjo Lieberman-Buchardove reakcije ugotovili, katera živila iz običajne prehrane vsebujejo največ holesterola in primerjali vrednosti z rezultati iz literature. V raziskavi smo uporabili različne vrste sira, mleka, maslo, domač kefir, domača jajca in sirne namaze. Rezultati: Prišli smo do spoznanja, da ima od testiranih vrst mleka največ holesterola kozje mleko, najmanj pa mleko s 3,5 % mlečne maščobe. Od testiranih sirnih namazov ima največ holesterola sirni namaz A s 55 % m.m., najmanj pa lahki namaz E s 40 % m.m. Od testiranih sirov ima največ holesterola sir A (Feta sir) z 48 % m.m., najmanj pa sir E (Mozzarella sir). Nazadnje smo testirali, koliko holesterola je v maslu, domačih kokošjih jajcih in domačem kefirju. Raziskava je pokazala, da je največ holesterola v domačih jajcih, najmanj pa v domačem kefirju. Diskusija in zaključki: Za naše prehranjevanje si vzamemo premalo časa, zato se prehranjujemo nezdravo in to se čez čas kaže na našem počutju in nato pri zdravju. V telo vnašamo prevelike količine neustrezne prehrane, ki vsebuje tudi holesterol, kar lahko privede do povišane vsebnosti holesterola v krvi.
Ključne besede: holesterol, maščoba, srčno-žilne bolezni, zdrava prehrana.
Objavljeno: 15.04.2015; Ogledov: 1855; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (711,55 KB)

5.
Vpliv parikalcitola na proteinurijo pri nedializnih bolnikih s kronično ledvično boleznijo
Nina Hojs, 2015, doktorsko delo/naloga

Opis: UVOD Kronična ledvična bolezen (KLB) predstavlja svetovni zdravstveni problem zaradi naraščajoče incidence, prevalence, slabih izidov zdravljenja in visokih stroškov zdravljenja. Proteinurija in albuminurija sta pokazatelja napredovanja ledvične bolezni, tveganja za nastanek končne ledvične odpovedi, srčno-žilne obolevnosti in umrljivosti. Zato je zdravljenje proteinurije in albuminurije eden od ciljev obravnave bolnikov s KLB. V zadnjem času so v ospredju raziskave o vlogi analogov vitamina D, še posebej parikalcitola, pri zmanjšanju proteinurije in albuminurije. Namen naše raziskave je bil ugotoviti vpliv zdravljenja s parikalcitolom pri nedializnih bolnikih s KLB in mineralno-kostno boleznijo na ledvične in srčno-žilne dejavnike tveganja. BOLNIKI IN METODE V raziskavo smo vključili 45 nedializnih bolnikov s KLB (31 moških in 14 žensk), povprečne starosti 61,98±11,87 let (razpon 31–84 let), vsi so bili belci. Vse bolnike smo ob prvem obisku v ambulanti klinično pregledali, opravili smo laboratorijske preiskave krvi in urina ter merjenje krvnega tlaka (ambulantna meritev in 24-urni krvni tlak). Na podlagi uveljavljenih smernic za zdravljenje mineralno-kostne bolezni v sklopu KLB (Kidney Disease Improving Global Outcome (KDIGO) 2009) smo bolnikom, ki so imeli proteinurijo in intaktni parathormon ≥ 65 pg/ml, ob prvem obisku uvedli parikalcitol (1 μg/dan). Bolnike smo nato spremljali na 3 mesece. Parikalcitol so jemali celokupno 6 mesecev, po njegovi ukinitvi smo jih spremljali še 6 mesecev. REZULTATI Terapija s parikalcitolom je statistično značilno znižala albumin/kreatinin v urinu, 24-urno albuminurijo in 24-urno proteinurijo, 6 mesecev po ukinitvi terapije sta albumin/kreatinin v urinu in 24-urna albuminurija statistično značilno porastla, 24-urna proteinurija pa se ni statistično značilno spremenila. Med terapijo s parikalcitolom sta serumski kreatinin in cistatin C statistično značilno porastla, ocenjena hitrost glomerulne filtracije po Chronic Kidney Disease Epidemiology Collaboration (CKD-EPI) kreatininski formuli in enostavni cistatinski formuli je upadla. Serumski kreatinin je 6 mesecev po zaključeni terapiji s parikalcitolom neznačilno upadel, ocenjena hitrost glomerulne filtracije, izračunane na osnovi CKD-EPI kreatininske formule, pa je statistično značilno porastla. Šest mesecev po zaključeni terapiji s parikalcitolom sta serumski cistatin C in na osnovi njega izračunana ocenjena hitrost glomerulne filtracije ostala približno enaka. Ob terapiji s parikalcitolom, niti po njegovi ukinitvi, se vsi parametri 24-urnega krvnega tlaka, vnetni pokazatelji, urat, troponin I (TnI) in možganski natriuretični peptid (NT-proBNP) niso statistično značilno spremenili. Ob terapiji s parikalcitolom se je statistično značilno znižal holesterol v lipoproteinu majhne gostote (LDL holesterol). Šest mesecev po ukinitvi parikalcitola ni prišlo do statistično značilnih sprememb holesterola. Apolipoprotein A1, B, lipoprotein(a), rastni faktor fibroblastov-23 (FGF-23) in homocistein smo spremljali le ob vključitvi v raziskavo in 12 mesecev zatem. Apolipoprotein A1 je v opazovanem obdobju statistično značilno upadel, FGF-23 je statistično značilno porastel, drugi parametri se niso statistično značilno spremenili. ZAKLJUČEK Z našo raziskavo smo dokazali, da 6-mesečno zdravljenje s parikalcitolom (1 µg/dan) pri nedializnih bolnikih s KLB in mineralno-kostno boleznijo zmanjša proteinurijo in albuminurijo, zniža LDL holesterol in ne vpliva na 24-urni krvni tlak, vnetne pokazatelje, urat, TnI, NT-proBNP. Ledvična funkcija se je, kljub zmanjšanju proteinurije in albuminurije, v času zdravljenja poslabšala. Šest mesecev po zaključeni terapiji s parikalcitolom je albuminurija porastla, medtem ko se proteinurija ni spremenila. Ledvična funkcija je glede na serumski cistatin C ostala enaka, glede na serumski kreatinin pa se je izboljšala. Parametri dislipidemije, 24-urni krvni tlak, vnetni pokazatelji, urat, TnI in NT-proBNP se niso spremenili.
Ključne besede: 24-urni krvni tlak, albuminurija, kronična ledvična bolezen, parikalcitol, proteinurija, serumski cistatin C, srčno-žilne bolezni
Objavljeno: 29.05.2015; Ogledov: 1052; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)

6.
Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici