| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Oživljanje v gorah
Matej Mirkac, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili oživljanje in reševanje v gorah in težko dostopnih področjih. Primerjali smo tudi reševanje in oživljanje v gorah z reševanjem v lažje dostopnih področjih. Opisali smo, kako je organizirano reševanje v gorah in težko dostopnih predelih na področju Slovenije. Predstavili smo tudi prenovljene smernice temeljnih in dodatnih postopkov oživljanja, ki so v veljavi od leta 2010. Razložili smo pomen sodelovanja med ekipami Gorske reševalne zveze Slovenije in ekipami nujne medicinske pomoči. Opisali smo tudi stanja, ki vodijo v srčni zastoj. V prikazu primerov smo prikazali, dve reševalni akciji, v katerih smo pacienta oživljali; opisane so bile vse okoliščine dogodka in celotna reševalna akcija. Ti dve reševalni akciji smo med seboj tudi primerjali in iz njih potegnili določene zaključke; prednost helikopterskega reševanja, pomembnost improvizacije, pomen kvalitetne opreme ter potreba po večji dosegljivosti avtomatskih zunanjih defibrilatorjev v slovenskih planinskih kočah. Omenili smo tudi pomembnost sodelovanja diplomiranega zdravstvenika v Gorski reševalni zvezi, saj je s tem zagotovljena kvalitetnejša medicinska oskrba poškodovancev oziroma nenadno obolelih v gorah.
Ključne besede: gore, težko dostopni teren, oživljanje, srčni zastoj, diplomirani zdravstvenik.
Objavljeno: 03.08.2011; Ogledov: 2020; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

2.
Biomedicinska tehnologija v terapiji in diagnostiki reverzibilnih vzrokov 4H in 4T
Ana Šikman, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja biomedicinsko tehnologijo, ki se uporablja v terapiji in diagnostiki reverzibilnih vzrokov 4H in 4T. S pomočjo pregleda literature smo raziskovali nujna stanja oziroma reverzibilne vzroke. Le-te smo na kratko opisali, osredotočili pa smo se na tehnologijo, ki se uporablja pri diagnostiki in terapiji posameznega vzroka. Pri iskanju literature smo si pomagali z online bibliografskim sistemom COBISS in preko različnih spletnih iskalnikov. Literaturo smo iskali tudi preko znanstvenih podatkovnih baz PubMed in prosto dostopnega SCIRUS-a. Iz pregleda literature smo dobili širok vpogled v najnovejša spoznanja s področja biomedicinske tehnologije v terapiji in diagnostiki reverzibilnih vzrokov 4H in 4T, ki smo jih v diplomskem delu tudi predstavili. Ugotovili smo, da je na tržišču veliko različnih proizvajalcev in tako tudi veliko različnih pripomočkov, ki jih uporabljamo pri odpravljanju reverzibilnih vzrokov 4H in 4T.
Ključne besede: biomedicinska tehnologija, reverzibilni vzroki, 4H, 4T, srčni zastoj.
Objavljeno: 27.09.2011; Ogledov: 2265; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

3.
Pomen kapnometričnih vrednosti pri razlikovanju srčnega zastoja zaradi asfiksije in primarnega srčnega zastoja
Katja Lah, 2011, doktorska disertacija

Opis: Uvod Razvoj službe za nujno medicinsko pomoč je omogočil boljšo oskrbo kritično bolnih. Prav tako so se začeli uporabljati novi postopki in metode, ki služijo tako boljši oskrbi bolnika kot raziskovalnemu delu. Velik napredek se je pokazal na področju oživljanja, ki je sedaj poenoteno s smernicami, ki jih izdaja ERC. V zadnjem času se je povečalo zanimanje za uporabo kapnometrije med oživljanjem. Ugotovljeno je bilo, da med kardiopulmonalnim oživljanjem (KPO) delni tlak ogljikovega dioksida na koncu izdiha (PetCO2) sovpada z minutnim volumnom srca in ima napovedno vrednost za razplet KPO. Zaradi preglednosti in uporabnosti so podatki predstavljeni kot Utstein poročilo. Cilji Cilji raziskave so bili: potrditev visokih vrednosti PetCO2 v prvi minuti pri bolnikih s srčnim zastojem zaradi asfiksije; dokazati, da visoke začetne vrednosti PetCO2 pri srčnem zastoju zaradi asfiksije nimajo napovedne vrednosti za povratek spontanega krvnega obtoka (PSKO), kot jo imajo pri primarnem srčnem zastoju; dokazati, da imajo vrednosti PetCO2, izmerjene v nadaljnjem poteku KPO, napovedno vrednost za PSKO tako pri srčnem zastoju zaradi asfiksije kot pri primarnem srčnem zastoju. Metode Prospektivna observacijska raziskava je bila izpeljana v Centru za nujno medicinsko pomoč Maribor in je obsegala dve skupini bolnikov: skupino bolnikov s primarnim srčnim zastojem (z začetnim ritmom VF ali VT brez utripa) in skupino bolnikov s srčnim zastojem zaradi asfiksije (z začetnim ritmom asistolija ali EABU). PetCO2 je bil izmerjen takoj po intubaciji in nato vsako minuto do prenehanja KPO. Za primerjavo začetne in nadaljnjih vrednosti PetCO2 med bolniki je bila uporabljena statistična metoda dvojni Student t test. Ostali parametri obeh skupin so bili primerjani s Student t testom in χ2 testom. Kontinuirane spremenljivke so bile opisane kot povprečne ± standardna deviacija (p < 0,05 je statistično značilna razlika). Rezultati V obdobju od junija 2006 do junija 2009 smo analizirali 63 bolnikov s primarnim srčnim zastojem in 51 bolnikov s srčnim zastojem zaradi asfiksije. Vrednosti začetnega PetCO2 so bile statistično značilno višje v skupini s srčnim zastojem zaradi asfiksije (50,7 ± 31,7 mmHg proti 33,9 ± 18,6 mmHg; p = 0,004). V skupini bolnikov s srčnim zastojem zaradi asfiksije ni bilo statistično značilne razlike v začetnih vrednostih PetCO2 ob primerjavi bolnikov z in brez PSKO (52,3 ± 27,3 mmHg proti 43,41 ± 34,9 mmHg; p = 0,313); v skupini s primarnim srčnim zastojem pa je bila statistična razlika v začetnih vrednostih PetCO2 pri bolnikih s PSKO ali brez značilna (34,69 ± 18,5 mmHg proti 26,17 ± 18,9 mmHg; p = 0,0463). V primerjavi vrednosti vseh bolnikov po eni minuti KPO se je med skupinama pokazala statistično značilna razlika − višje vrednosti so bile v skupini s srčnim zastojem zaradi asfiksije (50,59 ± 29,1 mmHg proti 39,03 ± 16,4 mmHg; p = 0,017), medtem ko v primerjavi glede na PSKO znotraj obeh skupin statistično značilne razlike ni. Vrednosti ob koncu meritev PetCO2 ne kažejo statistično značilne razlike glede na skupino (44,07 ± 16,4 mmHg proti 38,46 ± 11,8 mmHg; p = 0,105). Pri vseh bolnikih s PSKO je bil začetni PetCO2 višji kot 10 mmHg. Zaključek Začetne vrednosti PetCO2 pri srčnem zastoju zaradi asfiksije so statistično značilno višje kot pri primarnem srčnem zastoju, prav tako pri srčnem zastoju zaradi asfiksije ni statistično značilne razlike v začetnih vrednostih PetCO2 pri bolnikih z in brez PSKO. Zato začetne vrednosti PetCO2 pri bolnikih s srčnim zastojem zaradi asfiksije niso uporabne kot prognostični dejavnik za razplet KPO, kot so lahko pri primarnem srčnem zastoju. Razlika v začetni vrednostih PetCO2 je lahko skupaj z ostalimi kriteriji uporabna za razlikovanje vzrokov srčnega zastoja v zunajbolnišničnem okolju. Za standardno uporabo bodo potrebne še nadaljnje raziskave, kapnometrija pa si zaradi svoje uporabnosti in mnogih indikacij zasluži vidnejše mesto v uporabi v urgentni medicini.
Ključne besede: kapnometrija, kapnografija, kardiopulmonalno oživljanje, srčni zastoj, Utstein poročilo
Objavljeno: 30.03.2012; Ogledov: 2887; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

4.
OBSMRTNA IZKUŠNJA MED PREŽIVELIMI ŽRTVAMI SRČNEGA ZASTOJA NA TERENU
Zalika Klemenc Ketiš, 2010, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča Obsmrtne izkušnje so doživljanja globokih občutkov v smislu izventelesnih doživetij in vstopa v druge dimenzije izven običajnih meja časa in prostora, ki najpogosteje nastopijo, ko je človek soočen z življenjsko nevarno situacijo, je blizu smrti ali pa je celo klinično mrtev. Pojav obsmrtnih izkušenj skuša razložiti več teorij (fiziološke, psihološke in transcendentalne) in kombiniranih modelov, vendar zaenkrat enotno sprejeta razlaga ne obstaja. Doživetje obsmrtne izkušnje globoko spremeni nadaljnje življenje bolnika, vpliva pa tudi na fizično in psihološko okrevanje ter na odnose bolnika s partnerjem, otroci in sorodniki. Cilji Cilji raziskave so bili ugotoviti število oziroma odstotek bolnikov z obsmrtno izkušnjo po uspešnem oživljanju zaradi kardiogenega vzroka zastoja srca; ugotoviti vpliv obsmrtne izkušnje na življenje bolnika; preveriti povezanost med trajanjem oživljanja in prisotnostjo obsmrtne izkušnje; preveriti povezanost med starostjo bolnika in prisotnostjo obsmrtne izkušnje; ugotoviti vpliv aplikacije zdravil pred, med in po oživljanju na prisotnost obsmrtne izkušnje; ugotoviti vpliv aplikacije vazopresina na prisotnost obsmrtne izkušnje; ugotoviti vpliv vernosti bolnika na prisotnost obsmrtne izkušnje; ugotoviti vpliv nekaterih fizioloških stanj (hipoksija, hiperkarbija, elektrolitske motnje) na prisotnost obsmrtne izkušnje. Metode V treh največjih slovenskih bolnišnicah sem izvedla multicentrično prospektivno observacijsko raziskavo o psihokognitivnih doživljanjih bolnikov, ki so v času leta in pol na terenu doživeli kardiogeni srčni zastoj in bili uspešno oživljani. Ob prvem stiku z bolniki, ki je bil izveden takoj, ko je to bilo mogoče, sem uporabila Greysonov vprašalnik o obsmrtnih izkušnjah in Kaslov vprašalnik za določanje indeksa religioznosti. Iz medicinske dokumentacije sem pridobila demografske podatke in klinične podatke o poteku oživljanja ter zdravljenja v bolnišnici. Po 6 mesecih sem bolnike ponovno anketirala. Uporabila sem Greysonov vprašalnik o obsmrtnih izkušnjah in Ringov vprašalnik o življenjskih spremembah. V statistični analizi sem uporabila metode deskriptivne statistike, univariantno in multivariantno analizo. Rezultati Vzorec prvega stika je vseboval 52, vzorec drugega stika pa 37 bolnikov. Obsmrtno izkušnjo je doživelo 11 (21,2 %) bolnikov. Obsmrtne izkušnje so bile pogostejše pri bolnikih, ki so jih doživeli že ob prejšnjih srčnih zastojih, pri bolnikih, katerih EKG vzorec ob srčnem zastoju ni bil ventrikularna fibrilacija, pri bolnikih, pri katerih defibrilacija ni bila izvedena, pri bolnikih, ki so imeli višje vrednosti delnega tlaka ogljikovega dioksida v arterijski krvi, pri bolnikih, ki so pred oživljanjem prejeli enalapril, furosemid in inzulin ter pri bolnikih, ki so po oživljanju prejeli enalapril, diazepam in inzulin. Neodvisni napovedni dejavnik za doživetje obsmrtne izkušnje je bil diazepam, apliciran po oživljanju. Obsmrtne izkušnje so globoko posegle v nadaljnja življenja bolnikov, saj se je pri njih povečalo zanimanje za smisel življenja in njih same, za odnose do drugih in za duhovnost. Zaključki Vsak peti bolnik v Sloveniji med srčnim zastojem na terenu doživi obsmrtno izkušnjo, ki v njegovem življenju pusti globoko sled. Zato ti bolniki potrebujejo pozornost medicinskega osebja, ki jih mora znati prepoznati, se z njimi soočati in jih primerno obravnavati. Sam obstoj obsmrtnih izkušenj pa se lahko uporabi v obravnavi umirajočih bolnikov in njihovih svojcev. Za nadaljnje proučevanje fenomenologije obsmrtnih izkušenj bodo potrebne multicentrične prospektivne raziskave na velikih vzorcih.
Ključne besede: Obsmrtne izkušnje, srčni zastoj, kakovost življenja, prospektivna raziskava
Objavljeno: 18.02.2013; Ogledov: 3037; Prenosov: 559
.pdf Celotno besedilo (4,53 MB)

5.
Predbolnišnična oskrba vitalno ogrožene nosečnice
Anja Ravnjak, 2013, diplomsko delo

Opis: Nujna medicinska pomoč predstavlja izvajanje nujnih ukrepov zdravnika in njegove ekipe na terenu, ko je ogroženo življenje poškodovanca ali nenadno obolelega. V ogroženo in občutljivo populacijo spada nosečnica, ki pa zaradi specifičnih anatomskih in fizioloških sprememb zahteva prilagojeno obravnavo. Nujna stanja, ki ogrožajo nosečnico so bruhanje in splav, preeklampsija, eklampsija, HELLP sindrom, izvenmaternična nosečnost, krvavitve, prezgodnji porod in predčasni razpok plodovih jajčnih ovojev ter poporodni zapleti. Zaradi vseh teh različnih stanj morajo biti reševalci tako teoretično kot tudi praktično usposobljeni, da lahko ustrezno in pravočasno nudijo medicinsko pomoč. Namen diplomskega dela je bil predstaviti najpogostejša življenjsko ogrožajoča stanja nosečnice in opisati ustrezne ukrepe na terenu. Namen raziskave pa je bil ugotoviti usposobljenost reševalcev pri specifični obravnavi vitalno ogrožene nosečnice. Na podlagi anketnega vprašalnika smo izvedli raziskavo, s katerimi smo anketirali 54 zdravstvenih delavcev zaposlenih v Zdravstvenem domu Dr. Adolfa Drolca Maribor v Centru za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze, ter v Zdravstveno-reševalnem centru Koroške. Raziskava je bila izvedena v mesecu novembru in decembru 2012. Analiza rezultatov je pokazala, da so reševalci dobro usposobljeni na področjih, s katerimi se na terenu največkrat srečujejo (krvavitve, poškodbe, srčni zastoj). Pomanjkljivo pa je znanje glede specifične obravnave vitalno ogrožene nosečnice, v primerih, ko gre za predčasni razpok plodovih jajčnih mehurjev ter izpada popkovnice, pri prepoznavi znakov in simptomov preeklampsije, eklampsije, s katerimi so se pa na terenu tudi bolj redko srečevali in bi bilo potrebno znanje nadgraditi z izobraževanjem.
Ključne besede: Nujna medicinska pomoč, nujna stanja v nosečnosti, krvavitve, poškodbe, srčni zastoj, hipertenzivna obolenja
Objavljeno: 30.05.2013; Ogledov: 1129; Prenosov: 372
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

6.
Osveščenost dijakov o pomenu temeljnih postopkov oživljanja
Matej Kolar, 2014, diplomsko delo

Opis: Pri osebi, ki doživi srčni zastoj, je nujnega pomena čimprejšnje nudenje temeljnih postopkov oživljanja s strani laične populacije. Pri osebi, ki je doživela zastoj srca, začnejo po štirih minutah nastajati nepopravljive okvare možganov, po šestih minutah poškodba možganov, v desetih minutah po zastoju srca pa nastopi smrt možganov. Z raziskavo želimo ugotoviti, kje oziroma od koga so dijaki dobili znanja iz temeljnih postopkov oživljanja (TPO), ali bi dijaki znali nuditi TPO in ali so dovolj osveščeni o TPO. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 24 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 306 srednješolcev tretjega in četrtega letnika iz treh celjskih gimnazij. Ugotovili smo, da je znanje dijakov nezadovoljivo. Večina se jih je pripravljena dodatno učiti in spoznavati TPO. Največ jih je znanje že pridobilo na tečaju prve pomoči. Več kot 50 odstotkov dijakov bi bilo pripravljeno nuditi TPO. Nihče od anketirancev pa se še ni znašel v situaciji, ko bi bilo potrebno oživljanje. Dijaki bi v večini bili pripravljeni pomagati osebi, ki je doživela zastoj srca, vendar ne bi znali pravilno odreagirati. Veliko dijakov bi namreč pri ugotavljanju, ali je oseba v nezavesti, ali diha, ali ji bije srce, izgubljalo pomembne sekunde in s tem dragocen čas, ki ga pa pri osebi, ki je doživela srčni infarkt, nimamo. Pravilno mesto za masažo srca pozna 91 odstotkov dijakov, vendar bi jih s pravilno močjo oživljalo samo 38 odstotkov. Po zbranih podatkih so dijaki premalo osveščeni o TPO, saj niso navajali pravilnih odgovorov.
Ključne besede: Temeljni postopki oživljanja, avtomatični eksterni defibrilator, srčni zastoj, dijaki, laiki, osveščenost
Objavljeno: 08.10.2014; Ogledov: 2435; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (9,79 MB)

7.
Zdravstveni zapleti ob savnanju in ukrepi ob pojavu le teh
Erika Pungerčar, 2014, diplomsko delo

Opis: Zdravstveni zapleti ob savnanju, kot so opekline, dehidracija, srčni infarkt/srčni zastoj, hipertenzija/hipotenzija, oteženo dihanje, epilepsija in vročinski šok, so stanja s katerimi se lahko srečamo ob vstopu v savno. Pomembno je, da zdravstveni delavci poznamo pravilen pristop do obolelega v savni, ter znamo pravilno odreagirati in ukrepati ob točno določenem zapletu. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo kooperativnih bibliografskih sistemov, kjer smo poiskali domačo in predvsem tujo literaturo. Glavni namen diplomskega dela je bil predstaviti zdravstvene zaplete ob savnanju, ter raziskati poznavanje zdravstvenih ukrepov med zdravstvenimi delavci na Finskem in v Sloveniji. To smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 11 vprašanj kombiniranega in odprtega tipa. V raziskavi so sodelovale reševalne ekipe nujne medicinske pomoči iz Maribora, Sežane in Ilirske Bistrice (Slovenija), ter iz Kuopia (Finska). Na podlagi rešenih anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da pogostejša uporaba savne na Finskem ni statistično povezana z boljšim znanjem zdravstvenih delavcev pri nudenju pomoči v savni, ter da je teoretično znanje, ki zajema standardni pristop po ITLS, zdravstvenim delavcem na Finskem in v Sloveniji dokaj nepoznano.
Ključne besede: opekline, dehidracija, srčni infarkt/srčni zastoj, hipertenzija/hipotenzija, oteženo dihanje, epilepsija, vročinski šok, ukrepi, Finska, Slovenija, savna
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1063; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

8.
Učinek uvajanja prvih posredovalcev v sistem nujne medicinske pomoči na skrajševanje dostopnih časov in preživetje nenadoma obolelih bolnikov
Bojan Lešnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Preživetje bolnika, ki je doživel srčni zastoj izven bolnišnice (SZIB), je odvisno od hitrega in učinkovitega ukrepanja očividcev, ki so v tistem trenutku prisotni na kraju dogodka. Glede na izkušnje in raziskave se očividci v Sloveniji, ko gre za primer SZIB, malokrat odločijo nuditi prvo pomoč. Da bi skrajšali dostopne čase in s tem izboljšali možnosti preživetja za bolnike, ki so doživeli SZIB, smo v sistem nujne medicinske pomoči (NMP) začeli vključevati prve posredovalce (PPO) in to na območjih, kjer je dostopni čas ekip NMP daljši od 10 minut. Le-ti se v sistem NMP vključujejo v svojem domačem kraju in nudijo ukrepe prve pomoči ter izvajajo temeljne postopke oživljanja z uporabo AED do prihoda ekipe NMP. Namen magistrskega dela je predstaviti pomen vključevanja PPO v sistem NMP, raziskati njihovo vlogo v verigi preživetja in ugotoviti razlike v dostopnih časih njih in ekip NMP. Metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodologijo za opis raziskovalnega področja. V empiričnem delu pa smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodologijo, kjer smo vključili vsa kardio-pulmonalna oživljanja (KPO) v letih 2014 in 2015 na območju Prehospitalne enote Maribor (PHE Maribor) in jih primerjali s tistimi KPO, kjer so bili aktivirani PPO. Pridobljene kvantitativne rezultate smo predstavili v obliki grafov in tabel, hipoteze pa potrdili z uporabo neparnega t-testa in univariatnega testa enega vzorca. Rezultati: V letih 2014 in 2015 je bilo na teritorialnem območju PHE Maribor opravljenih 178 intervencij, kjer je bilo potrebno KPO. Med temi 178 intervencijami so PPO izvajali KPO v 30 primerih (16,85 %). PPO so bili na zahtevo ekipe NMP aktivirani 85-krat. V 96,67 % sočasnih intervencij so bile ekipe PPO na kraju dogodka pred ekipami NMP, v povprečju 10,13 (± 6,63) minut (p < 0,001)! Povprečni dostopni čas ekip PPO od klica do prihoda je med vsemi aktivacijami bil 9,26 (± 5,18) minut, medtem ko so ekipe NMP od klica do prihoda na te iste intervencije v povprečju potrebovale 19,33 (± 7,78) minut. PPO so bili na kraju dogodka v povprečju 5,29 (± 4,42) minut po alarmiranju, najpogosteje pa v drugi minuti. Med pričakovanimi in dejanskimi dostopnimi časi PPO ni statistično pomembnih razlik (p = 0,541). Razprava in sklep: Številne raziskave v tujini in nekatere tudi pri nas so v preteklosti že pokazale, da zgolj nameščanje AED na javnih mestih ni in ne bo izboljšalo možnosti preživetja bolnikov, ki so doživeli SZIB, saj se v danem trenutku očividci dogodka redko spomnijo nanj, še redkeje pa ga tudi uporabijo. Prav tako kratkoročno ne moremo pričakovati izboljšanja možnosti preživetja z novostmi na področju oživljanja ali z agresivnejšo obravnavo bolnikov s SZIB s strani ekip NMP, saj je največji sovražnik preživetja bolnikov s SZIB dostopni čas. Glede na naše ugotovitve bi bilo smiselno, da se takšen ali podoben sistem vključevanja PPO v sistem NMP uvede po celotni državi. Nadzor nad njim naj ima Ministrstvo za zdravje, za vključevanje PPO v sistem NMP, njihovo izobraževanje in opremljenost pa naj skrbi lokalna služba NMP.
Ključne besede: prvi posredovalci, laični očividci, defibrilacija, srčni zastoj izven bolnišnice, nujna medicinska pomoč, reševalci, gasilci, prva pomoč
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 1786; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

9.
UPORABA AVTOMATSKEGA EKSTERNEGA DEFIBRILATORJA MED LAIČNO POPULACIJO
Andrej Rihtar, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Pri osebi, ki doživi srčni zastoj, je ključnega pomena čim zgodnejši pričetek izvajanja temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED s strani mimoidočih. Ključnega pomena za uspešno reanimacijo je, da mimoidoči prepoznajo stanje, ki zahteva uporabo AED, da vedo, kje se defibrilator nahaja in da le tega znajo pravilno uporabiti. Raziskovalna metodologija: Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki zajema 15 vprašanj. V raziskavi smo želeli dobiti vpogled v teoretično znanje prebivalcev občine Sveti Tomaž o prepoznavi srčnega zastoja, izvajanju TPO, uporabi AED ter poznavanju nahajališč AED-jev. V raziskavo smo vključili 150 občanov, starih nad 18 let. Rezultati: Z rezultati ankete sklepamo na pomanjkljivo teoretično in praktično znanje občanov iz TPO in uporabe AED. Pravilno razmerje stisov prsnega koša (30:2) je poznalo 69 % anketiranih, ustrezno frekvenco stisov (100-120 stisov/min) 43 % anketiranih, pravilno globino stisov (5-6 cm) 45 % anketiranih, pravilen pristop k žrtvi pa le 10 % anketiranih. Lokacijo AED v Prostovoljnem gasilskem društvu Trnovci je poznalo 31 % anketiranih, lokacijo v središču Svetega Tomaža večina anketiranih, 53 % anketiranih pa je označilo tudi nepravilne odgovore lokacij. 48 % anketiranih je odgovorilo, da si AED v realni situaciji ne bi upali samostojno uporabiti, 90 % anketiranih pa si želi dodatnih izobraževanj iz področja TPO in uporabe AED. Sklep: Rezultati ankete so pokazali dobro ozaveščenost o namembnosti AED. Ugotovili pa smo pomanjkljivosti v teoretičnem znanju občanov, pomanjkanje znanja se namreč kaže pri ključnih dejavnikih za uspešno reanimacijo (pristop k žrtvi, razmerje, frekvenca, globina stisov pri stisih prsnega koša in zmedo pri poznavanju lokacij AED-jev). Obnovitvenih tečajev je premalo (5 v 10 letih), udeležba občanov na tečajih je slaba (okoli 20 udeležencev na tečaj). Iz rezultatov je možno sklepati na potrebo po dodatnem in pogostejšem teoretičnem in praktičnem izobraževanju občanov tako s področja temeljnih postopkov oživljanja, uporabe AED, kot tudi ozaveščanju o pomembnosti obnovitvenih tečajev in o nahajališčih AED. 
Ključne besede: Avtomatski eksterni defibrilator, laična populacija, zdravstveno – vzgojno delo, temeljni postopki oživljanja, srčni zastoj, občina Sveti Tomaž.
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 722; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

10.
Dejavniki bolnišničnega preživetja bolnikov po uspešnem oživljanju na terenu
Tadej Jalšovec, Denis Sraka, 2015, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: srčni zastoj, oživljanje, možganska okvara, ishemična, preživetje
Objavljeno: 28.07.2016; Ogledov: 599; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici