| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Učenje temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja ter odnos do oživljanja pri osnovnošolcih
Vesna Borovnik Lesjak, 2023, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča: Izobraževanje osnovnošolcev o temeljnih postopkih oživljanja (TPO) in uporabi avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED) je lahko učinkovito, relativno enostavno in ključno za razširjanje poznavanja TPO med laično javnost. Le to je ključno za preživetje žrtev nenadnega srčnega zastoja izven bonišnice, ki ostaja kljub napredku medicine nizko. Namen te raziskave je bil na podlagi podatkov, pridobljenih z zanesljivimi merilnimi instrumenti, predlagati učinkovite modele poučevanja osnovnošolcev, da bi s tem olajšali umestitev tečajev TPO in AED v redne šolske programe. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 783 sedmo- in devetošolcev mariborskih osnovnih šol. Izvedli smo tečaj TPO in AED, ki je zajemal eno šolsko uro interaktivnega predavanja in eno šolsko uro praktične vadbe na lutkah. Razvili smo vprašalnike za preverjanje znanja o TPO in AED, o odnosu do TPO in AED ter o nameri izvajanja TPO in AED. Znanje smo preverjali pred tečajem in po njem (takoj, po 5 mesecih in po 2 letih); odnos in namero pa pred tečajem in po njem. V preverjanje srednjeročne retence znanja in veščin je bilo vključenih 116 učencev, dolgoročne retence znanja po 2 letih pa 96 učencev. V primerjavo z drugimi tečaji je bilo vključenih 148 učencev iz dveh drugih šol iz drugih krajev. Za preverjanje praktičnih veščin smo uporabili prirejen Cardiffov vprašalnik o TPO in AED in didaktične lutke (Little Anne QCPR, Laerdal Medical, Stavanger, Norway). Rezultati: Vsi vprašalniki so bili validirani za uporabo med osnovnošolci. Izboljšanje znanja takoj po tečaju je bilo znatno (83 % v primerjavi s 60 % pred tečajem), po petih mesecih in po dveh letih pa je značilno upadlo (73 % in 75 %), vendar je ostalo značilno boljše kot pred tečajem (p<0,001). Uspešnost izvajanja praktičnih veščin po petih mesecih je bila okoli 60 %. Končni model obnašanja je bil sestavljen iz treh teoretičnih konstruktov: samozavesti, pozitivne motivacije in amotivacije. Samozavest je imela največji vpliv na namero dejanskega izvajanja TPO in AED, pozitivna motivacija pa je bila močno povezana s samozavestjo. Pri primerjavi z drugimi tečaji je populacija učencev na slovenjgraškem tečaju izstopala z značilno boljšimi rezultati na testu znanja pred tečajem in po njem . Namera nudenja TPO in AED pa je bila po tečaju značilno višja med mariborskimi osnovnošolci v primerjavi z ostalima populacijama. Zaključek: Razviti instrumenti se lahko uporabijo za zanesljivo oceno uspešnosti tečajev TPO in AED na podlagi meritev spremembe znanja po tečaju ter vpliva tečaja na dejansko namero ukrepanja med osnovnošolci. Ugotovili smo, da odnos do TPO in AED ni tako kompleksen, kot smo predvidevali, kar oljaša delo inštruktorjem, saj poznavanje določenih konstruktov obnašanja ni bistveno. Najpomembnejši vpliv na namero za izvajanje TPO in AED ima samozavest, na katero lahko vplivamo z vsemi oblikami pozitivne motivacije. Zanesljivi podatki, zbrani z validiranimi instrumenti, se tako lahko predstavijo ustreznim institucijam za spodbuditev učinkovite vključitve tečajev TPO in AED med obvezne šolske vsebine.
Ključne besede: Avtomatski zunanji defibrilator, izvenbolnišnični srčni zastoj, osnovnošolci, poučevanje, temeljni postopki oživljanja
Objavljeno v DKUM: 15.02.2024; Ogledov: 163; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

2.
Intraosalni in intravenski pristop tekom reanimacije v prehospitalnem okolju
Anja Kotnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Žilni pristop je zelo pomembna intervencija zdravstvene nege pri srčnem zastoju. Še posebej pomemben je žilni pristop v prehospitalnem okolju, ko moramo v primeru neuspešnega intravenskega pristopa vzpostaviti intraosalno pot. Namen zaključnega dela je bil na podlagi pregleda literature raziskati uporabo intraosalnega ali intravenskega pristopa. Zanimalo nas je tudi, kako vplivata na izid zdravstvenega stanja pacienta po reanimaciji v prehospitalnem okolju. Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo s področja intraosalnega in intravenskega pristopa v prehospitalnem okolju. Uporabili smo deskriptivno ali opisno metodo dela. Iskanje je potekalo v tujih podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed, Cochrane Library, Science Direct, SAGE, Web of Science in Scopus. Rezultati: V končno analizo smo vključili 10 raziskav. Ugotovili smo povrnitev spontanega krvnega obtoka, preživetje in ugoden nevrološki izid v primerjavi z različnima žilnima pristopoma (intravenski in intraosalni). Razprava in zaključek: Na podlagi pregleda literature lahko trdimo, da je še vedno premalo raziskano, ali obstajajo bistvene spremembe med intraosalnim in intravenskim pristopom na zdravstveni izid pacienta, saj rezultati raziskav niso prišli do enakih zaključkov.
Ključne besede: Intraosalni pristop, intravenski pristop, prehospitalno okolje, srčni zastoj
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 379; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

3.
Učinek adrenalina na preživetje ob srčnem zastoju v prehospitalnem okolju
Marcel Čeh, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Srčni zastoj predstavlja tretji najpogostejši vzrok smrti v Evropi; letno se s srčnim zastojem izven bolnišnice sooča vedno več ljudi. Vzroki za srčni zastoj se razlikujejo glede na starost in populacijo bolnikov. Za preživetje bolnikov je ključno prepoznavanje srčnega zastoja, obveščanje nujne medicinske pomoči, izvajanje temeljnih postopkov oživljanja, uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja in zdravstvena oskrba po oživljanju. Metode: Sistematično smo pregledali znanstveno literaturo s področja učinka adrenalina na preživetje ob srčnem zastoju v predbolnišničnem okolju. Literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah: CINAHL, ScienceDirect, Web of Science in PubMed. Ves potek pregleda, iskanja in izbora virov smo prikazali z diagramom po smernicah PRISMA. Rezultati: Na podlagi iskalnega niza smo identificirali 1505 člankov, po pregledu smo jih v končno analizo vključili 12. Najpomembnejše ugotovitve raziskav so pokazale, da je bilo pri pacientih s srčnim zastojem v predbolnišničnem okolju preživetje do odpusta iz bolnišnice večje pri tistih, ki so zgodaj prejeli aplikacijo adrenalina, še posebej v kombinaciji z defibrilacijo. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da adrenalin ob zgodnji aplikaciji po srčnem zastoju v predbolnišničnem okolju pozitivno vpliva na kratkoročno preživetje, torej do odpusta iz bolnišnice in na vzpostavitev spontanega krvnega obtoka.
Ključne besede: adrenalin, srčni zastoj, predbolnišnično okolje, preživetje, izid
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 317; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1008,84 KB)

4.
Vpliv iducirane hipotermije ob nenadnem zastoju srca
Filip Bračko, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Inducirana oz. terapevtska hipotermija je nadzorovano znižanje telesne temperature v terapevtske namene in se priporoča kot standard pri zdravljenju pacientov v kritičnem stanju. Hipotermija izboljša preskrbo možganov z načinom zmanjšanja celičnega metabolizma in posledično zmanjšane potrebe po kisiku, kar daje pacientu boljše možnosti za pozitiven nevrološki izid zdravljenja. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv inducirane hipotermije na nevrološki izid pri pacientih po preživelem nenadnem zastoju srca. Metode: Z namenom izdelave zaključnega dela smo v podatkovnih bazah PubMed, Science Direct in Cochrane Library poiskali raziskave, pri čemer smo si pomagali z iskalnim nizom in zastavljenimi omejitvami. Potek iskanja raziskav smo predstavili v PRISMA diagramu. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Rezultati: Inducirana ali terapevtska hipotermija izboljša nevrološki izid in okrevanje pacientov, ne glede na to, ali gre za bolnišnični ali izvenbolnišnični srčni zastoj. Inducirana hipotermija prav tako ni povezana s povečanjem smrtnosti in pojavom neželenih stranskih učinkov. Razprava in zaključek: Pacienti po preživelem nenadnem zastoju srca imajo s pomočjo moderne medicinske obravnave velike možnosti preživetja in izhoda z dobrim nevrološkim izidom zdravljenja. Inducirana hipotermija predstavlja način zdravljenja, ki bi moral postati standard v obravnavi akutno bolnega pacienta po preživelem zastoju srca, saj raziskave potrjujejo njeno učinkovitost.
Ključne besede: hipotermija, srčni zastoj, zdravljenje, nevrološki izid
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 312; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (531,66 KB)

5.
Metode za prepoznavo srčnega zastoja v dispečerski službi zdravstva
Melita Lorenčič, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Srčni zastoj je nujno zdravstveno stanje, ki zahteva hitro in nujno ukrepanje. Hitro in natančno prepoznavanje srčnega zastoja z uporabo metod za prepoznavo srčnega zastoja je prvi korak za povečanje stopnje oživljanja navzočih in posledično možnosti preživetja. Namen pregleda literature je bil ugotoviti, katere metode se za prepoznavo srčnega zastoja uporabljajo v dispečerski službi zdravstva pri tistih pacientih, ki so utrpeli zastoj srca. Metode: Za pregled znanstvene literature smo uporabili mednarodne baze: PubMed, CHINAL, Cochrane Library in ScienceDirect. Uporabili smo opisno metodo dela, metodo analize, komparacije in metodo sinteze. V hierarhiji dokazov smo ocenili moč dokazov iz zbranih raziskav. S preglednico smo prikazali rezultate analize in sinteze znanstvene literature. Rezultati: Od 32-ih zadetkov smo jih v pregled vključili pet. Uporaba metod za odločanje v dispečerski službi zdravstva precej vpliva na prepoznavo nastalih zunajbolnišničnih srčnih zastojev in s tem podajanjem navodil za oživljanje. Razprava in zaključek: Uporaba dobre in učinkovite metode za prepoznavo zunajbolnišničnega srčnega zastoja je ključnega pomena za dobro povezano verigo preživetja in posledično višjo stopnjo preživetja. Z uporabo metod za odločanje pri nastalem zunajbolnišničnem srčnem zastoju ga zdravstveni dispečer prepozna in začne s podajanjem navodil za oživljanje, s čimer povečuje stopnjo možnosti preživetja.
Ključne besede: dispečer, srčni zastoj, kardiopulmonalno oživljanje, metode odločanja, nujna medicinska pomoč
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 368; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (846,50 KB)

6.
Primerjava mobilnih aplikacij za prvo posredovalce: pregled literature
Katarina Kocbek, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Izven bolnišnični srčni zastoj je največji zdravstveni problem. Hitro ukrepanje je velikega pomena, saj ogrožajočemu posamezniku zviša možnost preživetja, zato je veliko držav po svetu uvedlo mobilne aplikacije za prvo posredovalce. V zaključnem delu smo ugotavljali, ali uporaba mobilnih aplikacij za prvo posredovalce pripomore k povratku spontane cirkulacije pri žrtvah nenadnega srčnega zastoja. Metode: Izvedli smo pregled raziskav na temo uporabe mobilnih aplikacij za prvo posredovalce. Uporabili smo opisno metodo dela. Analizo in sintezo zbranih podatkov smo izvedli glede na skupne značilnosti izbrane literature s pomočjo tabel in grafov. Rezultati: Izmed 32 raziskav smo jih v končno analizo vključili 8, s skupnim vzorcem 24 387 izven bolnišničnih srčnih zastojev kjer prevladujejo države Evropske unije. Najpogosteje uporabljene mobilne aplikacije za aktivacijo prvih posredovalcev so bile GoodSAM (2/8; 25%), myResponder (1/8; 12,5%), Ticino Cuore (1/8; 12,5%) in Stay Alive (1/8; 12,5%). Trije avtorji (3/8; 37,5%) pa mobilnih aplikacij niso definirali. Večina raziskav (4/8; 50%) je dokazalo, da aktivacija prvih posredovalcev prek mobilnih aplikacij pri izven bolnišničnem srčnem zastoju pripomore k izboljšanju končnega izida ogrožajočega posameznika. Razprava in zaključek: V Sloveniji poznamo tudi primer aktiviranja prvih posredovalcev preko mobilne aplikacije imenovane iHelp, vendar se slednje ni uveljavilo, kot se je to v drugih državah Evropske unije. Izven bolnišnični srčni zastoj je še vedno velik zdravstveni problem po vsem svetu, je pa bilo dokazano, da uporaba mobilnih aplikacij poveča procent preživetja pri žrtvah nenadnega srčnega zastoja.
Ključne besede: srčni zastoj, prvi posredovalci, mobilne aplikacije, povratek spontane cirkulacije
Objavljeno v DKUM: 28.06.2023; Ogledov: 385; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (819,22 KB)

7.
Poreanimacijska oskrba
Domen Murko, 2023, diplomsko delo

Opis: Povzetek Uvod: Primarni cilj kardiocerebralnega oživljanja bolnikov v srčnem zastoju z uporabo temeljnih in dodatnih postopkov oživljanja je vzpostavitev spontanega krvnega obtoka. Ko vzpostavimo spontan krvni obtok, smo šele naredili prvi korak k cilju, ki je popolno okrevanje pacientov po srčnem zastoju. Poznavanje poteka poreanimacijske oskrbe zdravstvenega tima in tima zdravstvene nege je ključnega pomena. Namen raziskave je raziskati področje poreanimacijske oskrbe in ugotoviti ter definirati optimalen potek zdravljenja pacientov po povrnitvi spontanega krvnega obtoka. Metode: Zaključno delo je izdelano na osnovi pregleda znanstvene literature. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, metodo analize, kompilacije, komparacije in sinteze. Iskanje literature smo izvedli v podatkovnih bazah Pubmed, Cochrane Library in Science Direct. S pomočjo hierarhije dokazov smo ovrednotili moč dokazov in izvedli tematsko sintezo skozi analizo in sintezo podatkov. Rezultati: V raziskavo smo vključili 24 člankov. Ugotavljamo, da nam trenutne smernice v primerjavi s pregledano znanstveno literaturo dajejo dober okvir optimalne poreanimaciske oskrbe. Se pa porajajo številni dvomi in vprašanja na osnovi dosedaj izvedenih raziskav. Razprava: Področje poreanimacijske oskrbe bi bilo potrebno še dodatno raziskati in določiti parametre, ki bi ustrezali individualnim potrebam pacientov, saj se vzroki za srčni zastoj in potrebe pacientov razlikujejo. 
Ključne besede: poreanimacijska oskrba, srčni zastoj, hemodinamika, intenzivna terapija, hipotermija.
Objavljeno v DKUM: 15.05.2023; Ogledov: 551; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

8.
Učinkovitost mehanskega izvajanja stisov prsnega koša: sistematična analiza preglednih člankov
Špela Metličar, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Nenadni srčni zastoj je eden najpogostejših vzrokov smrti. Za preživetje je ključno izvajanje temeljnih postopkov oživljanja s stisi prsnega koša, ki morajo biti dovolj kakovostni. Kot možno nadomestilo ročnih stisov so se začeli uveljavljati mehanski stisi prsnega koša. V diplomskem delu smo primerjali ročno in mehansko izvedene stise prsnega koša ter vpliv na pacientovo preživetje. Metode: Izvedli smo krovni (sistematični) pregled sistematičnih člankov na tematiko primerjave med uporabo mehanskih pripomočkov in ročne izvedbe stisov prsnega koša ter vplivov na klinične izide. Uporabili smo opisno metodo dela. Izbrane članke smo analizirali s pomočjo tabel in grafov. Rezultati: Od 71 zadetkov smo podrobno analizirali 8 člankov, s skupnim vzorcem 143 999 oseb. Vsi sistematični pregledi so skupaj vključevali 102 študiji, oziroma 54 študij brez dvojnikov. Najpogosteje uporabljena mehanska pripomočka za izvajanje temeljnih postopkov oživljanja sta bila LUCAS (angl. Lund University Cardiac Arrest System) in AutoPulse. Skoraj vse študije so obravnavale mehanske stise prsnega koša izvajane pri zunajbolnišničnem srčnem zastoju, slaba polovica pa pri znotrajbolnišničnem srčnem zastoju. Razprava in zaključek: Avtorji so med seboj neenotni glede najučinkovitejšega načina izvajanja stisov prsnega koša. Na splošno ni mogoče potrditi večje učinkovitosti izvajanja mehanskih stisov prsnega koša, saj obstajajo tudi razlike med samimi napravami in njihovim načinom delovanja. Ti so se za koristne izkazali v primeru zunajbolnišničnega srčnega zastoja, vendar obstajajo pomisleki glede preživetja in varne obravnave.
Ključne besede: srčni zastoj, temeljni postopki oživljanja, mehanski stisi prsnega koša, ročni stisi prsnega koša, preživetje
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 1147; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (895,80 KB)

9.
Usposobljenost medicinskih sester za izvedbo temeljnih postopkov oživljanja
Barbara Kovačič, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Medicinske sestre so tiste, ki največ časa preživijo ob pacientu. Zato se od njih tudi pričakuje, da bodo pravočasno prepoznale pacienta s srčnim zastojem, aktivirale dodatno pomoč in do prihoda dodatne pomoči izvajale temeljne postopke oživljanja. Namen zaključnega dela je raziskati usposobljenost medicinskih sester za izvedbo temeljnih postopkov oživljanja. Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pregled znanstvene in strokovne literature, v angleškem in slovenskem jeziku. Iskali smo v naslednjih podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed, Web of Science in ScienceDirect. Zadetke smo analizirali in sintetizirali, ter vključili v teoretični del našega zaključnega dela. Za oceno člankov smo uporabili Joanna Briggs Institutes (JBI) ocenjevalno orodje. Sintezo podatkov smo naredili na podlagi tematskega teoretičnega okvirja. Rezultati: V analizo je bilo vključenih devet člankov oz. raziskav, ki temeljijo na kvantitativni, kvalitativni in mešani metodologiji. Ugotovljeno je bilo, da imajo medicinske sestre znanje in spretnosti pri izvedbi temeljnih postopkov oživljanja, vendar se zaradi različnih delovnih področij, različno soočajo s srčnim zastojem, nekatere bolj pogosto druge malo manj. V sklopu pregleda ugotavljamo, da medicinske sestre poznajo temeljne postopke oživljanja, vendar je globina stisov premalo globoka in hitrost stisov prehitra. Razprava in sklep: Medicinske sestre morajo nujno poznati temeljne postopke oživljanja in prepoznati srčni zastoj, ter takoj ukrepati. Poučenost in pravilno ter takojšnje ukrepanje pri osebi s srčnim zastojem je izrednega pomena. Tečaji temeljnih postopkov oživljanja nam dajo možnost preizkušanje samega sebe. Zelo pomembna je prva ocena stanja in prepoznava znakov srčnega zastoja za nadaljnjo obravnavo in izid zdravljenja ter nevrološko oceno stanja pacienta.
Ključne besede: srčni zastoj, temeljni postopki oživljanja, medicinska sestra, znanje
Objavljeno v DKUM: 17.09.2021; Ogledov: 1253; Prenosov: 323
.pdf Celotno besedilo (487,56 KB)

10.
Poznavanje nudenja prve pomoči ob srčnem zastoju med prvimi posredovalci
Domen Ugovšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Nenadni srčni zastoj v svetu predstavlja veliko skrb za javno zdravje. Nastane kot posledica prenehanja srčne aktivnosti in je pogosto vzrok smrti. Zgodnje ukrepanje izboljšuje možnosti preživetja in pripomore k ugodnim nevrološkim rezultatom po oživljanju. Delovanje prvih posredovalcev je usmerjeno k izvedbi zgodnjih temeljnih postopkov oživljanja in defibrilacije. Prvi posredovalci pacienta dosežejo prej kot reševalna ekipa in tako izboljšajo hiter dostopni čas ter zgodnje ukrepanje. Metode: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Pridobljene podatke smo pridobili z anketiranjem. Za teoretični del diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo raziskovanja. Empirični del diplomskega dela je sestavljen iz anonimnega strukturiranega anketnega vprašalnika, ki je sestavljen iz dveh delov. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 52 prvih posredovalcev. Analiza rezultatov raziskave kaže, da imajo lokalni prvi posredovalci občine Polzela zadovoljivo znanje o srčnem zastoju ter nudenju prve pomoči ob srčnem zastoju. Razprava in sklep: Rezultati raziskave dokazujejo zadovoljivo znanje lokalnih prvih posredovalcev o nudenju prve pomoči ob srčnem zastoju. Sklepamo lahko, da se pogosto pridobljeno znanje sčasoma pozabi, zato bi bilo potrebno letno obnavljanje znanja na tem področju. Laike bi bilo dobro ozaveščati o pomembnosti temeljnih postopkov oživljanja.
Ključne besede: srčni zastoj, prva pomoč, prvi posredovalci, znanje
Objavljeno v DKUM: 17.09.2021; Ogledov: 977; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (306,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici