| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Formulacija nanolipidnih veziklov za kozmetično industrijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Neja Savec, 2023, diplomsko delo

Opis: Liposomi so vezikli v obliki sfere, sestavljeni iz enega ali več fosfolipidnih dvoslojev. Med seboj se razlikujejo po lipidni sestavi, velikosti, površinskem naboju in načinu priprave. So eni izmed najbolj raziskanih nosilcev učinkovin in imajo pred tradicionalnimi dostavnimi sistemi številne prednosti, kot so ciljna dostava učinkovine, biokompatibilnost, biorazgradljivost, nizka toksičnost itd. Velika prednost liposomov je tudi v možnosti enkapsulacije učinkovine tako v hidrofilni kot v hidrofobni del. Študije liposomov in enkapsulacija naravnih učinkovin v njih postajajo s hitrim razvojem nanotehnologije vse bolj obsežne in zaželene. V kozmetični industriji se smilj uporablja že vrsto let. Kožo pomlajuje, obnavlja in pomirja ter nanjo deluje antioksidativno in protivnetno. Eterično olje in hidrolat se največkrat pridobita s parno destilacijo. Sta izjemno redka in dragocena produkta, vendar v kakovostni kozmetiki nepogrešljiva. Diplomsko delo prikazuje sintezo liposomov brez inkorporirane učinkovine in z inkorporirano učinkovino. Za sintezo liposomov smo uporabili metodo hidracije tankega lipidnega filma s 5-mm steklenimi kroglicami, ki je potekala 24 ur pri 20 ºC in 200 rpm. Kot organsko topilo smo uporabili kloroform. Učinkovino smo enkapsulirali v hidrofobni in hidrofilni del. V hidrofobni del smo poskušali enkapsulirali eterično olje smilja, vendar sinteza ni bila uspešna. Po uparjanju organskega topila je na dnu bučke nastala rumena usedlina, po stresanju na stresalniku ob prisotnosti pufra PBS pa je na stenah ali na dnu bučke nastala rumenkasto-bela snov. Medtem ko smo v hidrofilni del uspešno enkapsulirali hidrolat smilja šestih različnih koncentracij (150 mg/mL, 175 mg/mL, 200 mg/mL, 225 mg/mL, 250 mg/mL in 300 mg/mL). Za določitev stabilnosti, oblike in velikosti vseh sintetiziranih liposomov smo izmerili njihov zeta potencial, velikosti delcev in indeks polidisperznosti (PDI). Rezultati kažejo, da so bili vsi sintetizirani liposomi stabilni, homogene oblike in primerne velikosti. Njihov zeta potencial je znašal od –45,9 mV do –54,8 mV, velikost delcev od 178,9 nm do 204 nm in PDI od 0,373 do 0,448. Po sintezi liposomov z enkapsuliranim hidrolatom smilja smo določili njegovo učinkovitost enkapsulacije v liposome in učinkovitost sproščanja iz liposomov. V obeh primerih smo uporabili dializno tehniko. Rezultati so pokazali, da je bila najvišja učinkovitost enkapsulacije hidrolata smilja dosežena pri koncentraciji 200 mg/mL in je znašala 55,6 %. Pri tej koncentraciji je bil dosežen tudi najvišji odstotek sproščanja hidrolata smilja, in sicer 64,1 %. Nazadnje smo proučili ujemanje kinetike sproščanja hidrolata iz liposomov s petimi matematičnimi modeli, ki se uporabljajo za napovedovanje profila sproščanja učinkovin iz liposomov. Izmed vse petih se k našim eksperimentalnim podatkom sproščanja hidrolata smilja iz liposomov s koncentracijo 200 mg/mL najbolje prilega Korsmeyer-Pappasov model. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko rečemo, da so sintetizirani liposomi primerni za uporabo v različnih industrijskih panogah, kot so kozmetična, farmacevtska, živilska in kmetijska industrija. Z uspešno enkapsulacijo hidrolata smilja v liposome smo pridobili sodobno transportno obliko za stabilizacijo naravne učinkovine, ki se lahko uporabi v kozmetični industriji za pripravo raznih losijonov in krem.
Ključne besede: liposomi, smilj, hidracija, enkapsulacija učinkovine, sproščanje učinkovine, zeta potencial, indeks polidisperznosti, velikost delcev.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2023; Ogledov: 159; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (47,97 MB)

2.
Priprava liposomov za uporabo v kozmetični industriji : magistrsko delo
Tamara Savec, 2021, magistrsko delo

Opis: Liposomi so sodobna transportna oblika vnosa prehranskih dopolnil in zdravil, ki se uporabljajo tudi v kozmetiki za dostavljanje učinkovin v različne plasti kože. Zaradi njihove strukture lažje prodrejo v globje plasti kože, kjer s kontroliranim sproščanjem komponent vnesejo v kožo proteine, vitamine, vodo in druge sestavine. Magistrsko delo prikazuje študijo priprave liposomov, ki imajo ustrezne mehanske in kemijske lastnosti za vgrajevanje substanc, ki se uporabljajo v kozmetiki. Obstojnost pripravljenih liposomov smo določili z merjenjem zeta potenciala. Stabilno formulacijo smo dosegli pri vzorcu, katerega smo stresali 2 h in je zeta potencial znašal -38,3 mV. V liposome smo enkapsulirali aktivno učinkovino ciprofloksacin (CIP) v različnih masnih koncentracijah cipr. = (0,006, 0,009, 0,010 in 0,020) mg/mL ter pri različnih časovnih intervalih stresanja tstresanja (enkapsulacije) = (1, 2 in 3) h. Saj je CIP antibiotik druge generacije in se uporablja za zdravljenje različnih bakterijskih okužb, vključno s tistimi, ki jih povzročajo gram-pozitivne in gram-negativne bakterije. Rezultati kažejo, da imajo najvišjo učinkovitost enkapsulacije liposomi, v katere smo enkapsulirali CIP z masno koncentracijo cipr. = 0,010 mg/mL in stresanje tstresanja (enkapsulacije) = 2 h ter najmanjšo standardno napako srednje vrednosti, ki znaša 2,14 %. Učinkovitost enkapsulacije je v tem primeru znašala 91,24 %. Nato smo določali sproščanje ciprofloksacina pri temperaturi 37 °C (telesna temperatura). Ugotovili smo, da količina sproščenega ciprofloksacina strmo narašča prve 3 h, nato s časom hitrost sproščanja upada. Sproščanje ciprofloksacina se ustali po 20 h, kjer smo detektirali 65,2 % sproščenega ciprofloksacina iz liposomov. Z nadaljnjim naraščanjem časa sproščanja ni zaznati signifikantnih razlik v koncentraciji sproščenega ciprofloksacina. Za določitev toplotnih lastnosti liposomov smo izvedli DSC/TGA analizo. Najvišjo temperaturo razpada smo določili vzorcu, kjer so bili liposomi enkapsulirani z masno koncentracijo cipr. = 0,010 mg/mL, tstresanja (enkapsulacie) = 2 h ter so bil skladiščeni teden dni pri 4 °C, kar je enako razpadu čistega ciprofloksacina. Rezultati TGA analize, so pokazali temperaturo razpada liposoma. Liposomom brez enkapsuliranega ciprofloksacina smo analizirali s pomočjo mikroskopa SEM. Iz pridobljenih slik s pomočjo SEM je razvidno, da smo sintetizirali liposome v velikosti med 77,2 nm do 208 nm.
Ključne besede: ciprofloksacin, enkapsulacija, liposomi, sproščanje aktivne učinkovine, zeta potencial
Objavljeno v DKUM: 22.12.2021; Ogledov: 763; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (5,98 MB)

3.
Sinteza, optimizacija in aplikacija hitozanskih in alginatnih aerogelov ter njunih kompozitov : magistrsko delo
Katja Andrina Kravanja, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati potencial aerogelov kot nosilcev za oralno dostavo aktivnih učinkovin, z željo po izboljšanju njihove biodostopnosti in doseganju kontroliranega sproščanja v prebavnih tekočinah. Aerogeli nastanejo s tvorbo gelov, v katerih se tekoča faza odstrani in nadomesti s plinasto. Perspektivni nosilci aktivnih učinkovin so zaradi svoje visokoporozne strukture, nizke gostote in velike specifične površine. V sklopu eksperimentalnega dela smo najprej s sol-gel sintezo in superkritičnim sušenjem sintetizirali aerogele. Zaradi biokompatibilnosti, biorazgradljivosti in cenovne dostopnosti smo kot izhodiščne materiale izbrali hitozan in alginat. Pridobljene hitozanske in alginatne aerogele ter njune kompozite v različnih koncentracijah smo karakterizirali s plinsko adsorpcijo, termično analizo z DSC/TGA, določanjem deleža nabrekanja in Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo. Karakterizacija je služila za izbor aerogelov z najboljšimi lastnostmi za impregnacijo z aktivnimi učinkovinami. Kot aktivni učinkovini smo izbrali fenofibrat in esomeprazol, ki sta slabo topna v vodnih medijih in je zato njuna absorpcija v telesu otežena. Fenofibrat se uporablja za zdravljenje hiperholesterolemije, esomeprazol pa za zmanjševanje izločanja želodčne kisline. Aktivni učinkovini smo v aerogele vezali z dvema različnima postopkoma impregnacije, s superkritično impregnacijo (SCI) in z difuzijo iz topila med sol-gel sintezo (DIF). Uspešnost vezave aktivnih učinkovin v aerogele smo izračunali preko merjenja absorbanc z UV-Vis spektrometrom. Nazadnje smo testirali sproščanje aktivnih učinkovin iz aerogelov v simuliranih tekočinah prebavnega trakta. Rezultati so pokazali uspešno vezavo aktivnih učinkovin v aerogele. Tako pri impregnaciji fenofibrata kot tudi esomeprazola v aerogele smo v primerjavi s čistimi učinkovinami dosegli izboljšano oz. bolj kontrolirano sproščanje.
Ključne besede: aerogeli, polisaharidi, prevleke, aktivne učinkovine, impregnacija, sproščanje
Objavljeno v DKUM: 25.11.2020; Ogledov: 897; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (3,65 MB)

4.
NiCu nanodelci v matrici silike z vgrajeno zdravilno učinkovino za potencialno zdravljenje kožnega raka : magistrsko delo
Sara Kramberger, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena sinteza supermagnetnih nanodelcev Ni67,5Cu32,5 v matrici silike s pomočjo sol-gel metode. Nanodelcem s pomočjo silikatne prevleke zagotovimo netoksičnost in biokompatibilnost hkrati pa nam omogoča mesto, kjer vgradimo zdravilno učinkovino. S pomočjo nanodelcev želimo doseči dvojno terapijo, in sicer preko kombinacije magnetne hipertermije, ki jo omogočajo delci sami, hkrati pa bi lahko s pomočjo magnetnega polja delce tudi usmerjali na tarčno mesto, kjer bi lahko prišlo do nadzorovanega sproščanja vgrajene zdravilne učinkovine (ZU). V ta namen smo v sintetizirane nanodelce vgradili modelne, paracetamol in protitumorsko učinkovino, paracetamol. Iz rezultatov in vitro študije, ki je temeljila na sproščanju ZU s pomočjo UV/VIS spektrometra lahko potrdimo uspešno vgradnjo ZU. V testiranju biokompatibilnosti s humanimi kožnimi celicami pa lahko podpremo literaturo, ki navaja da nanodelci s protitomursko učinkovino uspešno »pobijajo« celice bazalno-celičnega karcinoma. Sintetizirane magnetne nanodelce smo karakterizirali s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD), termogravimetrične analize (TGA), transimisijske elektronske mikroskopije (TEM), Fourier transformirane infrardeče spektroskopije (FTIR) ter določali profil sproščanja vgrajenih zdravilnih učinkovin.
Ključne besede: NiCu nanodelci, sol-gel metoda, magnetna hipertermija, kožni rak, sproščanje zdravilne učinkovine
Objavljeno v DKUM: 06.06.2019; Ogledov: 1665; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

5.
Razvoj novih bioaktivnih prevlek z vgrajenimi zdravilnimi učinkovinami na NiCu nanodelcih
Ana Bratuša Štern, 2017, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela smo s pomočjo sol-gel metode sintetizirali superparamagnetne NiCu nanodelce v matrici silike s sestavo Ni67,5Cu32,5. Po sintezi smo nastale oksidne nanodelce homogenizirali in reducirali do nastanka zlitine NiCu v cevni peči v atmosferi Ar/H2 pri temperaturi 850 °C in času 6 h. Glavni namen magistrskega dela je bila združitev dveh terapevtskih pristopov, to sta magnetna hipertermija in farmakoterapevtsko zdravljenje. V ta namen smo po uspešni sintezi v pore sintetiziranih NiCu nanodelcev v matrici silike vgradili dve zdravilni učinkovini (ZU), benzokain in ketoprofen, ki sta oba znani učinkovini za lajšanje bolečine. Prvi spada med lokalne anestetike (LA), medtem ko drugi spada v skupino nesteroidnih protivnetnih zdravilnih učinkovin (NSAID). Učinkovitost sproščanja obeh uspešno vgrajenih ZU smo ovrednotili s pomočjo in vitro testiranja sproščanja in merjenja absorbance z UV/Vis spektrofotometrom. Pomerjene absorbance smo preračunali v koncentracije oziroma delež sproščenih ZU po določenih časovnih intervalih. Sintetizirane NiCu nanodelce smo pred in po vgradnji zdravilnih učinkovin okarakterizirali in analizirali s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (RTG), Fourier transformirane infrardeče spektroskopije (FTIR), transmisijske elektronske mikroskopije (TEM), termogravimetrične analize (TGA) in magnetnih meritev. S pomočjo modificirane termogravimetrične aparature s permanentnim magnetom smo določili Curiejevo temperaturo sintetiziranih NiCu nanodelcev. Z BET meritvami smo izmerili specifično površino oz. volumen por pred in po vgradnji ZU ter po primerjavi rezultatov ponovno potrdili uspešnost vgradnje obeh zdravilnih učinkovin v pore NiCu nanodelcev v matrici silike.
Ključne besede: NiCu nanodelci, sol-gel metoda, Curiejeva temperatura, sproščanje zdravilne učinkovine, magnetna hipertermija
Objavljeno v DKUM: 18.09.2017; Ogledov: 1865; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

6.
PRIPRAVA BIOKOMPATIBILNIH NANODELCEV ZA UPORABO V MEDICINI
Nina Osenjak, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil sintetizirati superparamagnetne nanodelce sestave Cu32,5Ni67,5 v matrici silike z ozko porazdelitvijo velikosti s pomočjo sol-gel metode. Za dodatno homogenizacijo in redukcijo oksidov smo sintetiziran vzorec znane sestave segrevali v cevni peči pri temperaturi 850 °C in času 12 ur v redukcijski atmosferi Ar/H2. Nanodelci imajo zadovoljivo Curiejevo temperaturo, ki je primerna za uporabo v samoregulativni magnetni hipertermiji. Želeli smo združiti dva terapevtska pristopa, in sicer magnetno hipertermijo in farmakoterapevtsko zdravljenje. Glavni cilj je bil sintetizirane nanodelce napolniti z zdravilnimi učinkovinami (ZU). ZU (paracetamol, bupivakain hidroklorid in pentoksifilin) smo uspešno vgradili v pore nanodelcev v matrici silike. S pomočjo UV/Vis spektrofotometra smo spremljali sproščanje ZU iz superparamagnetnih nanodelcev. Vsak vzorec smo sproščali v vsaj dveh paralelkah po 180 minut. Pomerjene absorbance smo preračunali v koncentracije oziroma deleže sproščenih ZU po določenih časovnih intervalih. Sintetizirane nanodelce sestave Cu32,5Ni67,5 smo okarakterizirali s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (RTG), termogravimetrične analize (TGA/SDTA), Fourier transformirane infrardeče spektroskopije (FTIR), transmisijske elektronske mikroskopije (TEM) in magnetnih meritev. Površino, volumen in velikost por smo določili z BET analizo. Curiejevo temperaturo smo določili s pomočjo termogravimetrične aparature (TGA/SDTA), ki smo jo opremili s permanentnim magnetom. Superparamagnetni nanodelci so uporabni na področju magnetne hipertermije, kot tudi na področju aktivnega farmakoterapevtskega zdravljenja.
Ključne besede: CuNi nanodelci, sol-gel metoda, magnetna hipertermija, sproščanje zdravilne učinkovine, Curiejeva temperatura.
Objavljeno v DKUM: 01.12.2015; Ogledov: 1596; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (8,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.51 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici