1. Ali je spol otroka dejavnik učne uspešnosti v osnovni šoli?Joca Zurc, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: Namen raziskave je bil proučiti razlike v učni uspešnosti med učenkami in učenci v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju na reprezentativnem vzorcu osnovnošolskih otrok ter poiskati dejavnike, ki najbolje pojasnjujejo razlike. Raziskava temelji na vzorcu 1783 otrok. Podatki so bili zbrani s standardiziranim vprašalnikom SSRS in analizirani z neparametričnimi statističnimi testi. Rezultati so pokazali, da statistično značilno višjo učno uspešnost dosegajo deklice, zlasti na področju branja, splošnega védenja in motivacije. Razvitost socialnih spretnosti, odsotnost vedenjskih težav in razvojnih primanjkljajev so se pokazali kot najznačilnejši dejavniki učnega uspeha v osnovni šoli. Na razredni stopnji je treba večjo pozornost nameniti razvoju bralnih sposobnosti dečkov.
Ključne besede: razredni pouk, dejavniki učne uspešnosti, razlike med spoloma, socialne spretnosti, vedenjske težave
Objavljeno v DKUM: 10.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Socialnopedagoško delovanje učiteljev v poklicni šoliAndrej Berdajs, Mateja Marovič, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: Med dijaki v srednjih poklicnih šolah je velik delež takšnih, ki šole zaradi negativnih izkušenj iz prejšnjih oblik šolanja in drugih oteževalnih dejavnikov ne sprejemajo ter se v tem okolju srečujejo s kompleksnimi težavami. Nesprejemanje šole in tudi nesprejemanje dela v njej neposredno vplivata na njihovo neuspešnost pri izobraževanju. Učitelji lahko vedênje in odzivanje dijakov izboljšajo s socialnopedagoškim pristopom do dijakov, z ustvarjanjem inkluzivno naravnane kulture šole in pozitivne šolske klime. Predvsem je pomembna komunikacija med učitelji in dijaki, s katero se med njimi ustvari ustrezen pedagoški odnos, ki je osnova za uspešno doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev.
Ključne besede: učitelji, socialnopedagoško delovanje, komunikacijske spretnosti, empatija, sodelovalni odnos, poklicne šole
Objavljeno v DKUM: 04.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (276,01 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Pomen sodelovanja staršev in trenerjev v mladinskem športu : diplomsko deloUrška Kadilnik, 2024, diplomsko delo Opis: Ta diplomska naloga obravnava pomen sodelovanja med starši in trenerji v mladinskem športu, pri čemer poudarja njun ključni vpliv na celosten razvoj mladih športnikov. Poudarek je na vlogah staršev in trenerjev, ki skupaj ustvarjajo podporno okolje za telesni, čustveni in socialni napredek otrok. Raziskava analizira, kako učinkovita komunikacija in usklajeno delovanje med obema stranema prispevata k pozitivnim izkušnjam mladih športnikov.
Starši zagotavljajo čustveno in materialno podporo, spodbujajo vztrajnost ter pomagajo otrokom razviti zdrav odnos do športa. Trenerji delujejo kot mentorji in vzorniki, s tehničnim znanjem in prilagojenimi metodami treninga spodbujajo razvoj spretnosti, samozavesti in discipline. Sodelovanje med starši in trenerji zmanjšuje možnosti za prekomerni pritisk ter omogoča boljše usklajevanje športnih ciljev in potreb otrok.
Raziskava temelji na kombinaciji kvalitativnih in kvantitativnih metod, vključno z anketami staršev in trenerjev različnih športnih disciplin. Rezultati kažejo, da kakovostno sodelovanje izboljšuje športne rezultate, motivacijo otrok in njihovo splošno zadovoljstvo s športom. Študija potrjuje, da je usklajeno delovanje staršev in trenerjev ključno za dolgoročen uspeh in užitek otrok v športu, hkrati prispeva k njihovemu osebnemu razvoju in vrednotam, ki so pomembne zunaj športnih aktivnosti.
Ključne besede: mladinski šport, sodelovanje med starši in trenerji, motivacija, celostni razvoj, komunikacija, podporno okolje, razvoj spretnosti, osebnostna rast, disciplina, timsko delo
Objavljeno v DKUM: 14.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,12 MB) |
4. Uporaba videoposnetka v športu : magistrsko deloRene Knedl, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava vlogo in uporabo videoposnetkov kot učnega orodja v športnem izobraževanju. Poudarek je na pomembnosti videoposnetkov pri izboljšanju učenja motoričnih spretnosti, analizi tehnik in taktik ter pri zagotavljanju povratne informacije učencem in športnikom. V prvem delu naloge je predstavljen teoretični okvir, ki vključuje pregled zgodovine razvoja videoposnetkov ter njihovih prednosti in slabosti v izobraževalnem procesu, s posebnim poudarkom na športu. Raziskuje se, kako videoposnetki omogočajo boljšo vizualizacijo in razumevanje kompleksnih gibov, kar vodi v izboljšano tehnično izvedbo in večjo motivacijo učencev. Empirični del naloge temelji na kvalitativni analizi, ki vključuje preučevanje odzivov otrok v starostnih skupinah 8, 10, 12 in 15 let na izbrane športne videoposnetke. Otroci so analizirali različne športne vsebine, kot so igre z ohranjanjem posesti žoge, dinamične tehnike in igre ena-na-ena. Raziskava se osredotoča na to, kako starost vpliva na sposobnost razumevanja in izvajanja športnih tehnik, prikazanih v videoposnetkih. Rezultati kažejo, da videoposnetki pozitivno vplivajo na učenje športnih veščin, zlasti pri mlajših otrocih, ki so bolj dovzetni za vizualne prikaze. Končni del naloge se osredotoča na širši pomen digitalnih kompetenc in digitalne pismenosti v sodobnem športnem izobraževanju. Poudarjena je potreba po razvoju teh kompetenc pri učencih in učiteljih, saj uporaba videoposnetkov spodbuja ne le športne veščine, temveč tudi tehnično znanje in kritično mišljenje. Raziskava tako prinaša pomembne ugotovitve za učinkovito uporabo digitalnih orodij v športu in ponuja smernice za prihodnje pedagoške prakse.
Ključne besede: videoposnetki, športno izobraževanje, motorične spretnosti, povratna informacija, digitalne kompetence
Objavljeno v DKUM: 29.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 62
Celotno besedilo (2,58 MB) |
5. Primerjava različnih didaktičnih pristopov na usvajanje lokomotornih spretnosti mlajših otrok : diplomsko deloIza Smeh, 2024, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu smo najprej predstavili razvoj otroka in nato dejavnike, ki nanj vplivajo. To so dednost, okolje in lastna aktivnost. Predstavili smo gibanje, gibalni razvoj in otrokov gibalni razvoj. Opisali smo temeljne gibalne spretnosti, kamor spadajo pedipulacije oziroma lokomocije, manipulacije in sestavljena gibanja. Vse tri smo podrobneje opisali. Na koncu smo opisali, kaj so didaktični pristopi in dva predstavili, in sicer neposredno usmerjanje otroka in usmerjanje preko igre, ki sta bila ključna v raziskavi diplomske naloge. Otroci so se preko teh dveh didaktičnih pristopov učili lokomotornih spretnosti (tek, prisunski poskoki naprej, poskoki po eni nogi, hopsanje, skok v daljino z mesta in prisunski poskoki v stran). Vse tri skupine otrok (eksperimentalna skupina 1, eksperimentalna skupina 2 in kontrolna skupina) smo posneli, ko so te naloge izvajali, in gibanja otrok ocenili s pomočjo merskega postopka TGMD-3. Snemanje smo ponovili trikrat, saj smo posneli začetno, vmesno in končno stanje. Rezultate smo nato analizirali in jih interpretirali. Glavni cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, s katerim didaktičnim pristopom (neposredno usmerjanje ali usmerjanje preko igre) se otroci bolje naučijo ciljnega gibanja in kateri didaktični pristop jih je bolj motiviral. Skozi celotno raziskavo smo prišli do ugotovitve, da se otroci ciljnega gibanja bolje naučijo skozi igro, saj jih le-ta bolj motivira in je zanje bolj zanimiva.
Ključne besede: predšolski otroci, gibanje, temeljne gibalne spretnosti, lokomotorne spretnosti, didaktični pristopi, neposredno usmerjanje otrok, usmerjanje preko igre, TGMD-3
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 248; Prenosov: 94
Celotno besedilo (2,21 MB) |
6. Temeljne gibalne spretnosti z žogo predšolskih otrok v drugem starostnem obdobju : diplomsko deloNadja Štopfer, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo izbrali 7 spretnosti z žogo in ugotavljali, pri katerem letu jih otrok obvlada. Z vidika grobe motorike spretnosti z žogo zajemajo metanje, udarjanje in lovljenje, ki smo jih preverili z naslednjimi nalogami: soročni udarec s kijem, udarjanje žoge na mestu, lovljenje žoge, brca žoge, met žoge nad glavo in met žoge spodaj. V študiji je po podpisanem soglasju staršev sodelovalo 154 predšolskih otrok, starih med 3 in 6 let (28 otrok starih 3 leta; 17 starih 3,5; 17 starih 4 leta; 19 starih 4,5; 25 starih 5 in 35 starih 6 let). Za preverjanje spretnosti z žogo je bil uporabljen standardiziran merki protokol iz TGMD-3. Otroke se je pri izvajanju nalog snemalo. Podatki kažejo, da večina otrok v prvih treh letih še ni dosegla popolnega obvladovanja izbranih spretnosti z žogo. Vendar pa se v naslednjem triletju postopoma izboljšujejo in pridobivajo različne spretnosti z žogo, pri čemer večina doseže obvladovanje teh izbranih spretnosti.
Ključne besede: spretnosti z žogo, predšolski otrok, groba motorika
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 373; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,40 MB) |
7. Razvoj ročnih spretnosti skozi izdelavo praktičnih izdelkov iz tekstila v šolah z različnimi pedagoškimi pristopi : magistrsko deloKlara Bakulić, 2023, magistrsko delo Opis: Razvoja ročnih spretnosti skozi izdelavo praktičnih izdelkov iz tekstila se v šolah lahko lotimo na različne načine, odvisno od izobraževalnih ciljev, virov in demografije učencev. V magistrskem delu se ukvarjamo s pomenom izdelovanja izdelkov iz tekstila za razvoj ročnih spretnosti na razredni stopnji osnovne šole. Najprej teoretično opredelimo psihološki segment izdelovanja iz tekstila – pri tem se dotaknemo zgodovinskega in sodobnega vpliva s posebnim poudarkom na pomanjkanju ustvarjalnosti v šolah in zaključimo s preoblikovanjem našega izobraževalnega sistema. Potem svoje raziskovanje premaknemo v empirični del magistrske naloge, pri katerem je sodelovalo 16 učiteljev, od tega deset iz Osnovne šole Gorica Velenje, dva učitelja Osnovne šole Montessori Ljubljana in štirje učitelji Waldorfske šole Savinja. Za ugotovitev, koliko in katere izdelke iz tekstila so v preteklem šolskem letu izdelali v posameznem razredu na razredni stopnji obeh šol, smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo raziskovali, ali obstajajo med šolami razlike, s tem pa smo želeli pridobiti objektiven uvid v trenutno stanje in na podlagi dobljenih podatkov načrtovati praktične rešitve. Glede na pridobljena spoznanja in ugotovitve raziskave smo se odločili, da oblikujemo programska izhodišča za izdelovanje izdelkov iz tekstila (pletenje, šivanje, vezenje) v obliki modela letne priprave in jih praktično umestimo oz. uporabimo pri drugih predmetih. Predstavljena so v praktičnem delu magistrskega dela. Ugotoviti je mogoče, da je izdelovanja iz tekstila v osnovni šoli malo, s čimer zgubljamo del možnosti za razvijanje ročnih spretnosti. Raziskovalne ugotovitve in predstavljeni praktični primeri so tako dobro vodilo, ki nakazuje, da je vključevanje obdelave tekstila v učne načrte ne le spodbujano in priporočeno, temveč nujno.
Ključne besede: ročne spretnosti, razredna stopnja, učenci, tekstilni izdelki, učni načrt
Objavljeno v DKUM: 12.12.2023; Ogledov: 446; Prenosov: 100
Celotno besedilo (3,11 MB) |
8. Potrebne kompetence v računovodstvuSara Fišinger, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo s pomočjo raziskave domačih in tujih virov ter literature preučili današnje potrebne kompetence računovodij in pričakovane potrebne kompetence računovodij v prihodnosti, torej katere kompetence so potrebne, da lahko računovodski strokovnjak (računovodja) uspešno opravlja svoje delo danes in v prihodnosti. Namen diplomskega dela je bil predstaviti potrebne kompetence računovodij danes in pričakovane kompetence v prihodnosti, ki so po mnenju različnih avtorjev pomembne za opravljanje zahtevanih nalog računovodij. V delu smo najprej predstavili, kaj so kompetence in njihove sestavine, podali smo tudi delitev kompetenc (po ravneh, dimenzijah in opaznosti). V nadaljevanju dela smo se osredotočili na mehke in trde veščine oziroma kompetence računovodij, ki so v različnih raziskavah avtorjev največkrat omenjene kot zaželene in nujno potrebne kompetence za računovodskega strokovnjaka. Trde kompetence računovodij so naslednje: analitične sposobnosti, tehnična usposobljenost in finačno-računovodske veščine. Mehke kompetence računovodij pa so: strateško razmišljanje, kritično razmišljanje, komunikacijske sposobnosti, timsko delo, upravljanje časa in natančnost, reševanje problemov in ustvarjalnost, vodstvene sposobnosti in etično ravnanje. Med mehke in trde veščine uvrščamo poslovno žilico in raziskovalne sposobnosti.V delu smo nato tudi na kratko omenili izobraževanje na področju računovodstva. Pomembno je, katere so prihodnje pričakovane trde in mehke kompetence računovodij. Pričakovani prihodnji trdi kompetenci računovodij sta naslednji: analitične sposobnosti in tehnična usposobljenost. Pričakovane prihodnje mehke kompetence računovodij pa so: kritično razmišljanje, komunikacijske sposobnosti, reševanje problemov in ustvarjalnost, vodstvene sposobnosti in prilagodljivost. Gre za kompetence, ki so v prihodnje zaželene, da jih ima računovodja, da bo lahko lažje in uspešneje deloval v hitro spreminjajočem se poslovnem okolju. Na podlagi raziskave smo naredili primerjavo med že obstoječimi kompetencami računovodij in pričakovanji glede kompetenc za računovodje v prihodnje. Ugotovili smo, da večjih, bistvenih razlik ni. Kompetence, ki so že dandanes pomembne za računovodske strokovnjake, bodo pomembne tudi v prihodnje. Večje spremembe lahko pričakujemo na področju tehnologije, avtomatizacije in umetne inteligence. Tehnologija se še dalje vedno bolj nadgrajuje in spreminja, kar pomeni, da bodo morali računovodski strokovnjaki še bolje razviti svoje tehnične kompetence, da bodo lahko sledili spremembam, ki se bodo pojavile na tem področju.
Ključne besede: Računovodstvo, poklicni računovodje, spretnosti, znanje, kompetence.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 624; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,10 MB) |
9. Povezanost med telesnimi značilnostmi in kvaliteto izvedbe gibanja predšolskih otrok : diplomsko deloNina Domanjko, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Povezanost med telesnimi značilnostmi in kvaliteto izvedbe gibanja predšolskih otrok smo v teoretičnem delu prikazali sestavo človeškega telesa, prehrano, delovanje in vlogo kostnega, mišičnega in maščobnega tkiva, indeks telesne mase in temeljne gibalne spretnosti. Namen dela je bil preučiti povezanost med telesno sestavo in gibalno spretnostjo predšolskih otrok. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Na vzorcu 24 dečkov in 15 deklic iz vrtcev v Mariboru smo poskušali ugotoviti, ali je količina maščobnega tkiva negativno povezana z izvedbo lokomotornih spretnosti mlajših otrok, ali je indeks telesne mase negativno povezan z izvedbo lokomotornih spretnosti mlajših otrok, ali je količina maščobnega tkiva negativno povezana z izvedbo manipulativnih spretnosti mlajših otrok ter ali je indeks telesne mase negativno povezan z izvedbo manipulativnih spretnosti mlajših otrok. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da ne obstaja povezava med nobeno od izpostavljenih spremenljivk, tako da hipotez nismo potrdili. Rezultati so nas presenetili, saj smo povezavo pričakovali, prav tako pa so podobne raziskave potrjevale povezave med izpostavljenimi koncepti.
Ključne besede: telesna sestava, gibanje, lokomotorne spretnosti, manipulativne spretnosti, indeks telesne mase.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 533; Prenosov: 82
Celotno besedilo (718,17 KB) |
10. Razvoj ročnih spretnosti učencev znotraj vsebin pri pouku naravoslovja in tehnike pri pouku na daljavo v času epidemije COVID-19 na področju Podravja : magistrsko deloEva Hartman, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom razvoj ročnih spretnosti učencev znotraj vsebin pri pouku naravoslovja in tehnike pri pouku na daljavo, v času epidemije COVID-19 na področju Podravja je namenjeno izpostavitvi pomembnosti razvoja ročnih spretnosti učencev, tudi v času pouka na daljavo. V teoretičnem delu predstavimo definicijo izobraževanja na daljavo, zgodovino izobraževanja na daljavo in kako poteka v Sloveniji. V nadaljevanju se osredotočimo na prednosti in slabosti le tega in primerjamo pouk na daljavo v času koronakrize z drugimi državami. Nato predstavimo osnovne značilnosti motoričnega razvoja otroka, kaj so motorične spretnosti in sposobnosti. Sledi opredelitev predmeta naravoslovje in tehnika in pregled operativnih ciljev v povezavi z različnimi gradivi pri predmetu naravoslovje in tehnika.
V empiričnem delu opišemo izsledke naše raziskave, za katero so bili pridobljeni podatki s pomočjo anketnega vprašalnika med učitelji, ki poučujejo predmet naravoslovje in tehnika in učenci, ki obiskujejo 4. in 5. razred, osnovnih šol na področju Podravja. Ugotovili smo, da se učitelji zavedajo pomembnosti razvijanja ročnih spretnosti učencev in so se zato zavzemali tudi v času pouka na daljavo. Učenci so v času pouka na daljavo izdelovali izdelke. Predstavili bomo izhodišča za iskanje idej za izdelavo izdelka in pripravo navodil učiteljev za učence, ter kako učitelji preverijo učence. Predstavili bomo tudi stališča učencev do pouka na daljavo, kako so se pripravljali na izdelavo izdelka, ali so naleteli na kakšne težave. V zaključku predstavimo izboljšave in prikažemo praktične izdelke učencev, ki so nastali v času pouka na daljavo.
Ključne besede: pouk na daljavo, ročne spretnosti, naravoslovje in tehnika, epidemija COVID-19
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 554; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,40 MB) |
