| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 49
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
TREMA UČENCEV ČETRTEGA IN OSMEGA RAZREDA PRED NASTOPANJEM V OSNOVNI ŠOLI
Danijel Fujs, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana tematika čustev, strahu, treme, samospoštovanja ter napotki, kako uspešno premagati tremo pred javnim nastopanjem. Želeli smo ugotoviti, kako trema vpliva na počutje učencev četrtih in osmih razredov, kadar imajo glasbeni nastop, se pravi, ko morajo peti, plesati, igrati na inštrument ter kadar imajo verbalni nastop, ko morajo odgovarjati na vprašanja. Med drugim smo želeli ugotoviti kako z leti zaznavamo svojo samopodobo, ali ima trema pred glasbenim oziroma verbalnim nastopom pozitiven ali negativen učinek, kakšen odnos imajo mlajši in starejši otroci do učiteljev, svojih družinskih članov, sošolcev. Prvi del diplomskega dela obravnava teoretične vidike čustev, strahu, treme, samospoštovanje ter napotke kako se treme znebimo oziroma jo reduciramo. Empirični del diplomskega je bil izveden s pomočjo kavzalno neeksperimentalne metode dela. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo ugotovljeno, da je trema v večji meri prisotna pri učencih osmih razredov. Učenci imajo večjo tremo na področju glasbenih spretnosti kot verbalnih. Ugotavljali smo kako njihova samopodoba vpliva na tremo in ugotovili, da imajo mlajši učenci o sebi pozitivnejše mnenje in manj treme. Zanimale so nas metode učencev, s katerimi si pomagajo pri premagovanju treme, pri čemer so v ospredju globoko dihanje, razmišljanje o lepih stvareh, osredotočanje na nastop ter smejanje. Iz rezultatov je razvidno, da si učenci osmih razredov pri premagovanju treme največkrat pomagajo sami, učenci četrtih razredov pa se po pomoč zatečejo k staršem.
Ključne besede: čustva, trema, strah, samospoštovanje, javno nastopanje, glasbene spretnosti
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 2795; Prenosov: 412
.pdf Celotno besedilo (638,21 KB)

2.
RAZVOJ ROČNIH SPRETNOSTI UČENCEV V KONTEKSTU AKTIVNEGA PREŽIVLJANJA PROSTEGA ČASA NA OBMOČJU OBČINE MORAVSKE TOPLICE
Sonja Gabor, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Razvoj ročnih spretnosti učencev v kontekstu aktivnega preživljanja prostega časa na območju občine Moravske Toplice je teoretični del razdeljen na tri sklope: psihološki sklop, pedagoško—didaktični sklop in kulturno—geografski sklop. V psihološkem sklopu so opisani dejavniki duševnega razvoja, motorični razvoj in razvoj ročnih spretnosti. V pedagoško—didaktičnem sklopu smo opredelili prosti čas, opisali njegove značilnosti in dejavnike prostega časa, povezanost šole in prostega časa ter na kratko opisali obrt ter tri obrti, pri katerih so roke najpomembnejše za izdelavo izdelka. V kulturno—geografskem sklopu pa smo predstavili občino Moravske Toplice ter tri šole, ki so v tej občini. V empiričnem delu smo ugotavljali, kaj počnejo učenci občine Moravske Toplice v prostem času. Ugotovili smo, da se večina učencev vključuje v interesne dejavnosti na šoli in tako preživi svoj prosti čas, več kot polovica učencev pa se vključuje tudi v dejavnosti izven šole, kjer prevladuje vključevanje k nogometu in v glasbeno šolo. Raziskovali smo tudi, ali imajo učenci na šoli dovolj interesnih dejavnosti in ali je obiskovanje interesnih dejavnosti del prostega časa ali pa so zanje dejavnosti obveza. Del človekovega razvoja je tudi razvoj ročnih spretnosti, ki jih lahko razvijamo tudi v prostem času z raznimi dejavnostmi, zato nas je zanimalo, ali učenci obiskujejo kakšno dejavnost, kjer so za delo najpomembnejše roke. Rezultati so pokazali, da dečki pogosteje obiskujejo takšne dejavnosti. Izvedeti smo želeli tudi, če bi se učenci vključili v dejavnost, pri kateri bi spoznavali obrt in si razvijali ročne spretnosti. Nekaj več kot polovica učencev bi se vključila v takšno dejavnost, zato smo izdelali didaktični model letne priprave Spoznajmo obrt, ki predstavlja le eno izmed možnosti, kako povezati spoznavanje obrti in razvijanje ročnih spretnosti.
Ključne besede: prosti čas, ročne spretnosti, obrt, interesne dejavnosti, učenci
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 2131; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (5,49 MB)

3.
ISKANJE PRIBLIŽKOV - OCENJEVANJE PRI POUKU MATEMATIKE
Mojca Vrtin, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Iskanje približkov — ocenjevanje pri pouku matematike predstavlja ocenjevanje in s tem različne vrste ocenjevalnih strategij, ki omogočajo pestro in predvsem uporabno možnost razvijanja ocenjevalnih spretnosti otrok pri pouku matematike na razredni stopnji. V teoretičnem delu diplomskega dela tako predstavljamo tri različne vrste ocenjevanja: (1) ocenjevanje pri merjenju, (2) ocenjevanje pri razvijanju številskih predstav in (3) ocenjevanje pri računskih operacijah. Vsaka izmed treh vrst ocenjevanja opredeljuje strategije, s katerimi se srečujejo oziroma bi se naj srečevali učenci pri pouku matematike. Navajamo tudi izsledke nekaterih raziskav za posamezno področje. Teoretični del je podkrepljen s t. i. praktično zasnovo modela, v katerem najdemo praktične primere aktivnosti za vsako izmed treh vrst ocenjevanja. Aktivnosti so dela avtorjev iz tujine, kjer je ocenjevanje kot spretnost že veliko časa del obveznega kurikula za osnovno šolo in predmet številnih raziskav. Prav tako smo izvedli natančno analizo učbenikov za osnovno šolo, ki je pokazala, da se v njih ocenjevanje pojavlja le v zametkih in še zmeraj v premajhnem obsegu, čeprav je kot operativni učni cilj že nekaj časa prisoten v učnem načrtu (Učni načrt za matematiko, 1998) za osnovno šolo. Trditev potrjujeta tudi raziskavi PISA in TIMSS, kjer se je izkazalo, da so učenci v Sloveniji na področju ocenjevanja še zmeraj slabi. Diplomsko delo lahko učiteljem razrednega pouka služi kot dodatna literatura in pripomoček pri izvajanju pouka pri matematiki. V njem lahko najdejo številne ideje za popestritev pouka in za razvijanje posameznih strategij ocenjevanja.
Ključne besede: ocenjevanje, spretnosti, merjenje, računske operacije, števila, strategije, učni načrt, učbeniki
Objavljeno: 17.06.2010; Ogledov: 2022; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (5,19 MB)

4.
5.
KOMUNIKACIJSKE SPRETNOSTI UČITELJA
Mateja Arnuš, 2010, diplomsko delo

Opis: Komunikacijske spretnosti učitelja so eno izmed najmočnejših orodij pri njegovem delu. Učiteljeva strokovna kompetentnost, torej vloga strokovnjaka iz določenega, poučevanega predmeta oziroma predmetnega področja, se mora vselej prepletati z njegovo pedagoško kompetentnostjo, torej sposobnostjo in veščinami, da učencem omogoča metode in oblike dela, ki so primerne njihovim sposobnostim. Težišče raziskovanja je analiza komunikacijskih odnosov med učiteljem in učenci ter med učiteljem in starši. Sodobna šola narekuje drugačna pravila kot tradicionalna šola. Dandanes so medsebojni odnosi med učiteljem in učenci veliko enakopravnejši in demokratičnejši. Učiteljeva dejanska avtoriteta je izpeljana skozi demokratični vzgojni stil poučevanja, pri katerem je v ospredju kakovostna komunikacija. V šolski prostor vse pogosteje vstopajo tudi učenčevi starši, ki se zanimajo za njegovo šolsko delo in napredovanje. Učitelj mora tudi v odnosu z njimi izbirati primerne in kakovostne oblike komunikacije oziroma sodelovanja, ki posledično bogatijo učenčevo življenje. Oba socializacijska agensa, torej družina kot primarno okolje in šolsko okolje, učencu omogočata celostni razvoj v samostojnega in avtonomnega odraslega posameznika, ki se bo znal uspešno spoprijemati z izzivi sodobnega časa, in najrazličnejše konflikte, ki so pogosto odraz nezadostne ali neprimerne komunikacije med posamezniki, reševati na primeren način, naučen med odraščanjem.
Ključne besede: komunikacija, verbalna komunikacija, neverbalna komunikacija, komunikacijske spretnosti učitelja, poučevanje, komunikacija s starši, strokovna izpopolnjevanja.
Objavljeno: 26.10.2010; Ogledov: 4293; Prenosov: 686
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

6.
VPLIV POZITIVNEGA MIŠLJENJA IN ČUSTVENE INTELIGENCE NA USPEŠNOST PODJETNIKA
Boštjan Horvat, 2010, diplomsko delo

Opis: Merila in zahteve v poslovnem svetu so se v zadnjem desetletju zelo spremenila. V preteklosti je prevladalo prepričanje, da je za uspešnost podjetnika najpomembnejši inteligenčni kvocient in da čustva ter pozitivno mišljenje z uspehom nista povezana. V zadnjih letih pa v slovenski praksi ravnanja z ljudmi pri delu ta dva dejavnika pridobivata vedno večji pomen. Prav zaradi tega smo se odločili, da bomo v diplomski nalogi raziskali vpliv obeh omenjenih dejavnikov na uspeh podjetnika. Ključni cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, ali pozitivno mišljenje in čustvene spretnosti podjetnika pomembno vplivajo na njegovo poslovno uspešnost. V diplomski nalogi smo tako najprej predstavili vse tri ključne koncepte, tj. moč pozitivnega mišljenja, čustvena inteligenca in uspešnost podjetnika. V nadaljevanju pa smo nato na podlagi raziskave s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali njihovo povezanost. Ugotovili smo, da tako pozitivno mišljenje kot tudi čustvena inteligenca vplivata na uspeh podjetnika.
Ključne besede: Čustvena inteligenca, pozitivno mišljenje, uspeh podjetnika, faktorska analiza, regresijska analiza, uspeh, lastnosti dobrih podjetnikov, čustvene spretnosti
Objavljeno: 23.09.2010; Ogledov: 2652; Prenosov: 363
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

7.
RAZVOJ ROČNIH SPRETNOSTI V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA S POUDARKOM NA UČENCIH DRUGEGA TRILETJA
Metka Kaiser, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Razvoj ročnih spretnosti v oddelkih podaljšanega bivanja s poudarkom na učencih drugega triletja je razdeljeno na teoretični, empirični in praktični del. Teoretični del obsega psihološki sklop, pedagoško-didaktični sklop in tehniško-tehnološki sklop, v celoti pa predstavlja ustvarjalnost, motorični razvoj, podaljšano bivanje in gradiva, s katerimi učenci lahko ustvarijo izdelke. V empiričnem delu je predstavljena analiza raziskave učencev četrtega in petega razreda, ki obiskujejo podaljšano bivanje. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da je najpogostejša ustvarjalna dejavnost izdelovanje papirnih izdelkov in da se s to dejavnostjo učenci ukvarjajo dvakrat pogosteje, kot bi želeli sami. Večina učencev z veseljem izdeluje izdelke v podaljšanem bivanju. Najpogosteje izdelujejo okrasne izdelke. Rezultati so pokazali, da je večkrat učitelj tisti, ki določa vrsto ustvarjalne dejavnosti. Iz raziskave je razvidno tudi, da je število učencev, ki izdelajo 15 izdelkov, in tistih, ki izdelajo več kot 20 izdelkov v šolskem letu, približno enako. V praktičnem delu so prikazane različne učne poti kot model, ki lahko pripomorejo k raznolikemu razvoju ročnih spretnosti. Poučni modeli za ustvarjanje posameznih izdelkov so predstavljeni z različnimi gradivi. Izdelava izdelkov iz papirja v praktičnem delu ni zajeta, saj se iz papirja, upoštevajoč raziskovalne rezultate, prepogosto ustvarja v podaljšanem bivanju. Izdelava različnih izdelkov pa se navezuje na učne cilje, ki se uresničujejo pri predmetih družba ter naravoslovje in tehnika v četrtem in petem razredu.
Ključne besede: Ključne besede: podaljšano bivanje, izdelava izdelkov, ročne spretnosti, ustvarjalna dejavnost, učenci.
Objavljeno: 13.05.2011; Ogledov: 2226; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

8.
SAMOSTOJNO RAZISKOVANJE OTROK V NARAVOSLOVNEM KOTIČKU
Valentina Ozmec, 2011, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela z naslovom Samostojno raziskovanje otrok v naravoslovnem kotičku je predstavljen temelj tega dela, raziskovalno delo otrok, zato je le-to podrobno razčlenjeno. Ob upoštevanju otrokovega kognitivnega razvoja in na osnovi Kurikuluma za vrtce so predstavljene naravoslovne teme, saj so prav te najprimernejše za raziskovanje v zgodnjem otroštvu. Predstavljen je naravoslovno-raziskovalni kotiček, ki se premalokrat pojavlja v vrtcih, naravoslovni pojmi in postopki, ki se razvijajo med seznanjanjem z naravoslovnimi vsebinami. Opredeljen je eksperiment v vrtcu ter raziskovalne škatle, kot temeljni pripomoček za izvedbo empiričnega dela diplomske naloge. Empirični del predstavlja študijo primera, s katero smo želeli ugotoviti, ali otroke za aktivno samostojno delo motivira že pripravljen raziskovalni kotiček ali je potrebna dodatna spodbuda in vodstvo vzgojitelja. Rezultati raziskovalnih dejavnosti so podani v obliki vsebinske analize.
Ključne besede: raziskovanje predšolskih otrok, naravoslovne sposobnosti in spretnosti, naravoslovno-raziskovalni kotiček, raziskovalne škatle.
Objavljeno: 15.09.2011; Ogledov: 2513; Prenosov: 836
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

9.
Eksperimentiranje kot dejavnost razvijanja naravoslovnih kompetenc pri predšolskih otrocih
Zala Mirnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje razvijanje naravoslovnih kompetenc pri otrocih v predšolskem obdobju, natančneje v starosti od štiri do pet let. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti katere naravoslovne kompetence in katere eksperimentalne spretnosti otrok pridobi oz. usvoji tekom opazovanja, spremljanja in izvajanja izbranih naravoslovnih eksperimentov. Glavni cilj diplomskega dela je bil ugotoviti katere naravoslovne kompetence, ki so bile izvzete iz Učnih načrtov naravoslovnih predmetov v osnovni šoli se razvijajo pri različnih področjih dejavnosti v vrtcih, ki so opisane v Kurikulumu za vrtce, in katere od teh naravoslovnih kompetenc se razvijajo pri predšolskih otrocih ob opazovanju, spremljanju in izvajanju izbranih naravoslovnih eksperimentov. Otroci so pri opazovanju, spremljanju in izvajanju naravoslovnih eksperimentov razvijali večina načrtovanih naravoslovnih kompetenc in vse eksperimentalne spretnosti. Tekom eksperimentiranja otroci še niso bili sposobni reverzibilnega mišljenja, vendar so vseeno spoznali nekaj novih zakonitosti o naravi. Dogodke in pojave pa so med seboj povezovali le tiste, ki so jim bili že poznani iz vsakdanjega življenja. Vsi rezultati so bili pridobljeni z deskriptivno in komparativno metodo analize podatkov.
Ključne besede: Naravoslovne kompetence, naravoslovni eksperiment, eksperimentalne spretnosti, eksperimentiranje, predšolski otroci.
Objavljeno: 08.11.2011; Ogledov: 2943; Prenosov: 399
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

10.
VKLJUČEVANJE RAZVOJA ROČNIH SPRETNOSTI V KONTEKST POUKA NA RAZREDNI STOPNJI V BOLNIŠNIČNI ŠOLI
Janja Klajderič, 2011, diplomsko delo

Opis: Bolnišnična šola v Sloveniji obstaja že petdeset let. V tem času so se pogoji za poučevanje otrok zelo izboljšali. Bolni otroci v bolnišnici naj bi s pomočjo učiteljev usvojili znanje, ki bi jim omogočalo nemoteno vključitev v zamujeno delo v šoli. Teoretični del diplomske naloge obsega psihološki, zdravstveni in pedagoški sklop. Predstavlja motorični razvoj otroka in fino motoriko, ročne spretnosti, dragocenost in ohranitev zdravja. Predstavlja tudi bolnišnično šolo, njen pomen, obstoj, potek dela, cilje in metode dela, izvajalce, dejavnosti učiteljev in potek dela s starši. V empiričnem delu naloge me je zanimalo, katere dejavnosti v okviru ročnih spretnosti učiteljice v bolnišnični šoli izvajajo, na kakšen način ter katere so po njihovem mnenju prednosti in slabosti izvajanja teh dejavnosti. Rezultati so pokazali, da izvajajo zelo malo dejavnosti, ki razvijajo ročne spretnosti, največkrat le ob naravoslovnih ali tehničnih dnevih. Ugotovila sem tudi, da se šolsko delo v bolnišnici bistveno razlikuje od dela v običajni šoli. V praktičnem delu diplomske naloge so predstavljeni primeri učnih priprav v opisni obliki od prvega do petega razreda za predmeta spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehniko. Priprave se navezujejo na izdelavo različnih izdelkov, ki jih učenci lahko naredijo v bolnišničnih šolah in s tem urijo svoje ročne spretnosti.
Ključne besede: bolnišnična šola, cilji, razredna stopnja, razvoj, fina motorika, ročne spretnosti, zdravje
Objavljeno: 21.12.2011; Ogledov: 2099; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (3,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici