1. Razvoj ročnih spretnosti pri pouku spoznavanja okolja s poudarkom na uporabi naravnega materiala - glineAnja Cvetko, 2021, magistrsko delo Opis: Že kot otroci v šolah spoznavamo naravo in se od nje učimo, jo raziskujemo in se trudimo, da jo ohranimo. V šolah kot otroci preko razrednega pouka in kasneje preko študija odkrivamo vse razsežnosti narave, pri čemer vključimo vseh svojih pet čutov. Osredotočili smo se predvsem na Spoznavanje okolja s poudarkom na uporabi naravnih materialov za razvoj ročnih spretnosti pri otrocih. Eden teh naravnih materialov je glina, ki je uporabna kot material za oblikovanje različnih izdelkov, ki so namenjeni vsakdanjemu življenju ali zabavi ali pa učenju, pri tem pa so nam potrebne le domišljija, inovativnost in zagnanost, da bo glina pokazala vse svoje prednosti, koristnosti in razsežnosti uporabe.
Poudarek je na spoznavanju gline v zgodnjem otroštvu, torej v času, ki je povezan z začetki osnovnošolskega pouka. Predstavljene so neverjetne možnosti uporabe gline, predvsem pri otrocih prvega triletja devetletke. Oblikovanje z glino omogoča praktično dejavnost in bogati praktične izkušnje, hkrati pa razvija domišljijo in razvoj finomotorične koordinacije rok in prstov, s tem pa ponuja široko paleto znanj. Učitelj učencem odkriva skrivnosti gline kot naravnega materiala, jih spodbuja k skupinskemu delu in krepi njihov izkustveni svet.
V magistrski nalogi smo predstavili številne osnovne šole, v katerih je del učnega procesa v zgodnjih letih spoznavanje gline kot sredstva za razvoj ročnih spretnosti in predlagali zamisli o uporabi gline med poukom spoznavanja okolja, kar je zelo pomembno za učni razvoj učencev. Pripravili smo anketni vprašalnik, s katerim smo preverili trenutno stanje pri razvoju ročnih spretnosti pri pouku spoznavanja okolja v številnih šolah v Podravju oz. v Prlekiji kot regiji večjega dela Štajerske.
Empirična raziskava je pokazala, da je glina v šolah pri učnem procesu pogosto uporabljen naravni material, saj jo uporabljajo vsi učitelji za namen razvoja ročnih spretnosti učencev, pri tem pa so pomembne učiteljeve delovne sposobnosti. Spol učiteljev in delovna doba poučevanja ne vplivata na izbiro učnih oblik kot večinoma tudi ne na izbiro in uporabo različnih obdelovalnih orodij za obdelavo gline. Prav tako spol učiteljev, delovne izkušnje in razred poučevanja nimajo vpliva na izbiro izdelkov iz gline, kar so npr. izdelki za igranje, izdelki za okras in izdelki za uporabo. Eden izmed problemov je na nekaterih šolah le pomanjkanje materiala in orodij za obdelovanje gline. Pokazalo se je tudi, da učitelji na splošno menijo, da učenci prvega triletja osnovnih šol nimajo dovolj razvitih ročnih spretnosti, verjamejo pa, da si lahko učenci pri pouku spoznavanja okolja ročne spretnosti pridobijo. Na osnovi ugotovitev pri empiričnem delu smo navedli več praktičnih izboljšav ročnih spretnosti, te so: učenci se naj dlje ukvarjajo z oblikovanjem gline, npr. s sodelovanjem na tehniških dnevih, pri vpeljavi neobveznega izbirnega predmeta, na posebnih krožkih in delavnicah, pri raznih šolskih projektih in tekmovanjih, na šolskih vrtovih, lahko tudi v medijih (na televiziji), končno pa tudi pri različnih obšolskih aktivnostih.
Ključne besede: ročne spretnosti, motorični razvoj, predmet Spoznavanje okolja, izdelki iz gline
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 127; Prenosov: 24
 Celotno besedilo (5,26 MB) |
2. Razvoj opismenjevanja v prvem razredu osnovne šoleMartina Domanjko, 2021, magistrsko delo Opis: Pomembno je, da učenci usvojijo določene sposobnosti, tako telesne kot psihološke, da so pripravljeni na pisanje. Pred samim spoznavanjem črk se morajo naučiti osnov pisanja, kot so primerna telesna drža, položaj glave, rok (tiste, ki piše in tiste, ki drži podlago). Pomembna je tudi drža trupa in postavitev nog. Ne smemo pa pozabiti na velikost in postavitev mize glede na vir svetlobe. Vse to so osnove, ki jih mora učenec uzavestiti pri pisanju. Pri tem je pomembna vloga učitelja, da učence čim bolj opominja na osnove pisanja in da oceni, kdaj so učenci pripravljeni na naslednjo fazo opismenjevanja. Če učenec ne osvoji osnov pisanja in nima dovolj razvitih sposobnosti, se začnejo kazati znaki razvojne disgrafije.
Magistrska naloga v teoretičnem delu temelji na obravnavi pisanja učencev v prvem razredu osnovne šole. Osredotočena je na opismenjevanje in na njene faze, ki jih učenec usvaja že v predšolskem obdobju in kasneje v osnovni šoli. V nalogi je razloženo opismenjevanje, njene metode in postopki. Predstavljeni so različni dejavniki, ki vplivajo na pisanje otroka, kot so vidno in slušno zaznavanje, orientacija in grafomotorika.
Empirični del temelji na spremljanju napredka učencev prvega razreda na področju pisanja s pomočjo opazovalnega lista in dveh nalog pisanja. Preučila sem razvoj pisanja učencev v treh obdobjih: pred, med in po spoznavanju tiskanih črk. Raziskava temelji na deskriptivni metodi empiričnega pedagoškega raziskovanja. Osnovne deskriptivne statistike nisem uporabila zaradi premajhnega števila vzorca učencev. Vzorec je obsegal 20 učencev prvega razreda osnovne šole na Štajerskem. Podatki so zbrani s testom znanja, ki obsega dve nalogi, in sicer zapis črk in zapis besed. Zraven testa smo uporabili še opazovalno tabelo, ki je vsebovala elemente pomanjkljivosti osnov pisanja. Test je bil enak pri vseh treh preverjanjih. Podatke sem nato predstavila s pomočjo tabel in izdelkov učencev.
Ključne besede: Opismenjevanje, pisanje, dejavniki, spretnosti, osnove pisanja, razvojna disgrafija.
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 267; Prenosov: 57
Celotno besedilo (3,13 MB) |
3. Vključevanje raznolikih delovnih gradiv v procesu razvijanja finomotoričnih spretnosti v vrtcuPetra Sluga, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi z naslovom Vključevanje raznolikih delovnih gradiv v procesu razvijanja finomotoričnih spretnosti v vrtcu želimo vzgojiteljem, staršem in tudi otrokom približati delovno-tehnično vzgojo. Z malo truda in volje lahko otroku omogočimo, da ima vsak dan možnost poseči po delovnih gradivih in orodjih, s katerimi lahko uri ustvarjalno-tehnične sposobnosti. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako lahko vzgojitelj s svojim delom in poudarkom na tehnično-tehnoloških dejavnostih razvija finomotorične spretnosti otrok. V teoretičnem delu naloge smo predstavili razvoj motorike in finomotorične spretnosti, vlogo vzgojitelja pri spodbujanju finomotoričnih spretnosti, izbiro didaktičnega materiala oz. različna delovna gradiva, ki jih lahko ponudimo otrokom, ter kako lahko opazimo vidne znake zaostanka pri razvoju finomotoričnih spretnosti.
Analiza anketnega vprašalnika v empiričnem delu je pokazala, da imajo otroci v vrtcu dobro spodbudno okolje, s katerim vzgojitelj spodbuja razvijanje finomotoričnih spretnosti otrok preko vključevanja raznolikih delovnih gradiv. Kljub temu da v vsaki igralnici ni ponujenega tehnično-tehnološkega kotička, lahko otroci še vedno urijo finomotorične spretnosti preko drugih vsakodnevnih aktivnosti, kot so: listanje knjig, sestavljanje kock, oblačenje punčk, lepljenje, striženje, mešanje testa, plastelina in gline.
Na podlagi rezultatov in empiričnega dela smo v praktičnem delu predstavili primer izdelave mehke igrače, ki si jo lahko otroci s pomočjo odrasle osebe naredijo sami. Z izdelavo igrače otrok s čutili (vizualno, taktilno,…) doživlja lastnosti materiala in pripomočkov, ki jih potrebujemo pri sami izdelavi. Otrokom v vrtcu smo mehko igračo predstavili preko igre vlog, nato so se lahko z njo tudi igrali (zapenjanje ježkov, odpiranje in zapiranje zadrge, natikanje barvnih krogcev na vezalko itd.). V času počitka smo zasledili, da si je deček, star tri leta, vzel to mehko igračo na ležalnik in z njo objet zaspal.
Ključne besede: razvoj motorike, ročne spretnosti, kurikulum za vrtce, delovno gradivo
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 154; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,78 MB) |
4. |
5. Vpliv glasbe pri učencih z govorno-jezikovnimi motnjamiSaša Fidler Tisel, 2020, magistrsko delo Opis: Glasbi smo v takšni ali drugačni obliki vsakodnevno izpostavljeni in tudi pomembno vpliva na vsa področja človekovega razvoja. Dokazano je, da lahko s pomočjo glasbe spodbujamo, se sporazumevamo, razvijamo in/ali izvajamo terapijo. Za sporazumevanje je govor še vedno najpomembnejša človeška sposobnost, ki učencu z govorno-jezikovnimi motnjami (GJM) predstavlja oviro. Glasba in govor sta med seboj tesno povezana, saj imata za prenašanje zvočnih informacij veliko skupnega – višino ali frekvenco zvoka, barvo in čas (ki se kaže v ritmu). Pomemben del govora – fonološko zavedanje je nabor sposobnosti, ki zajema prepoznavanje in manipulacijo z deli govora in je ključen dejavnik zgodnjega opismenjevanja. Rezultati mnogih raziskav so pokazali, da lahko glasbeno udejstvovanje/trening pozitivno vpliva na razvoj in/ali izboljšanje sposobnosti fonološkega zavedanja tudi pri učencu z GJM. V teoretičnem delu magistrske naloge so opredeljeni učenci z GJM, fonološko zavedanje, glasba ter povezava med glasbo in govorom. V empiričnem delu magistrske naloge smo želeli ugotoviti, ali glasba vpliva na učence z GJM. V raziskavo sta bila vključena dva učenca z GJM, pri čemer je učenka poleg osnovnošolskega izobraževanja obiskovala še glasbeno šolo. Rezultati so pokazali, da je učenka, ki se tudi glasbeno udejstvuje, dosegla boljše rezultate na testu fonološkega zavedanja in na testu glasbenih spretnosti.
Ključne besede: govorno-jezikovne motnje, fonološko zavedanje, glasbene spretnosti, glasba
Objavljeno: 22.12.2020; Ogledov: 240; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,26 MB) |
6. Preverjanje ročnih spretnosti osnovnošolskih otrok pri obdelavi papirnih gradiv na območju apaškega poljaTomaž Kardinar, 2020, magistrsko delo Opis: Glavni cilj magistrske naloge z naslovom PREVERJANJE ROČNIH SPRETNOSTI OSNOVNOŠOLSKIH OTROK PRI OBDELAVI PAPIRNIH GRADIV NA OBMOČJU APAŠKEGA POLJA je preveriti ročne spretnosti otrok pri delu s papirjem, od učiteljev pa pridobiti mnenja, povezana z ročnimi spretnostmi otrok. Preverjali smo pravilnost in natančnost striženja ostrih in mehkih oblik, lepljenja, nanašanja mer na papir in risanja, rezanja z lepenkarskim nožem, žlebičenja z risalnim žebljičkom, pregibanja, luknjanja z ušesnimi kleščami, kovičenja s kleščami za kovičenje, spajanja s pisemskimi razcepki in spenjanja s spenjačem. Pri učencih so nas predvsem zanimale razlike med spoloma in razredom, pri učiteljih pa razlike glede na lokacijo poučevanja ter glede na delovne izkušnje. Analiza odgovorov učiteljev je pokazala, da na odgovore ne vpliva lokacija poučevanja, je pa mogoče zaznati razlike med učitelji glede na delovne izkušnje. Pri preverjanju ročnih spretnosti smo ugotovili, da so pri obdelovalnih postopkih papirja dekleta bolj natančna od fantov, skupno bolj natančni pa so starejši otroci. Enako se je izkazalo pri pravilnosti obdelovalnih postopkov, saj so petošolci obdelovalne postopke papirja obvladali bolje od četrtošolcev.
Ključne besede: ročne spretnosti otrok, obdelava papirnih gradiv, obdelovalni postopki papirja, papir, Apaško polje
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 204; Prenosov: 56
Celotno besedilo (2,40 MB) |
7. Mnenja študentov predšolske vzgoje o kompetencah za komunikacijo s starši predšolskih otrokNina Mencigar, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Mnenja študentov predšolske vzgoje o kompetencah za komunikacijo s starši predšolskih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni študijski program Predšolske vzgoje, pomen prakse kot izkustveno učenje in vloga mentorja. V nadaljevanju so opredeljene in predstavljene teorije kompetenc in kompetence po ravneh: splošne, ključne in specifične kompetence, ter kompetence študentov. Sledi opredelitev širokega pojma komunikacije kot izmenjave informacij med dvema ali več sogovorniki in delitev le-tega na dva podsistema, verbalno in neverbalno komunikacijo. Na koncu je predstavljena komunikacija pri sodelovanju s starši.
V empiričnem delu je bilo z anketnim vprašalnikom raziskano, ali se študenti vseh treh Pedagoških fakultet v Sloveniji čutijo dovolj kompetentne na področju komunikacije, kako ocenjujejo svoje komunikacijske spretnosti in ali se čutijo dovolj kompetentne za komunikacijo s starši predšolskih otrok. Na vzorcu 69 študentov je bila izvedena raziskava, podatki so bili obdelani in interpretirani s pomočjo statističnega programa SPSS.
Ključne besede: študijski program predšolska vzgoja, kompetence, komunikacija, komunikacija pri sodelovanju s starši, komunikacijske spretnosti.
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 296; Prenosov: 115
Celotno besedilo (723,40 KB) |
8. Delati znamo – kaj pa počivati?: Okrevanje po delu z vidika psiholoških izkustev in endokrinega delovanja ter njegov pomen pri razvoju izgorelostiBarbara Sopčić, 2020, magistrsko delo Opis: Stres in obremenitve sta stalna spremljevalca sodobnih delovnih mest, zato je poleg veščin in znanja za uspešno delo potrebno tudi hitro in učinkovito obnavljanje energije, zmanjševanje obremenjenosti ter pridobivanje novih virov. Ta proces obnavljanja, ki poteka na psihofiziološki ravni, imenujemo okrevanje oz. počitek po delu.
V tej prečni raziskavi smo preučevali, kako posamezne izkušnje in vzorci počitka po delu prispevajo k razvoju spočitosti, zmanjšanju utrujenosti, kvaliteti spanca in spremembam v endokrinem delovanju ter kakšna je vloga kvalitete počitka pri razvoju dolgotrajnejših izidov kot je izgorelost. V raziskavo je bilo vključenih 49 delovno aktivnih pisarniških delavcev, zaposlenih v večjem slovenskem storitvenem podjetju. Psihološki vidiki okrevanja so bili ocenjevani s pomočjo baterije samoocenjevalnih vprašalnikov, raven hormona kortizola pa smo vzorčili z odjemom sline, kjer je bilo v skladu s smernicami upoštevanih več kontrolnih spremenljivk. Rezultati regresijskih analiz so pokazali, da psihološka izkustva okrevanja pomembno določajo raven utrujenosti in spočitosti, obenem pa višja raven doživljanja raznolikih psiholoških izkustev okrevanja v času po delu podpira običajno endokrino delovanje, zaznano v jasno doseženem vrhu in jutranjemu odzivu kortizola. Dodatno smo s pomočjo analize latentnih profilov na vzorcu identificirali štiri različne profile okrevanja po delu, kjer je najpogostejši profil »spočiti – problemsko usmerjeno vpeti v delo« (34,7 %). Počitek po delu je pokazal pomembno vlogo tudi pri izgorelosti in njenih sekundarnih simptomih, kjer izstopata predvsem občutek spretnosti ter afektivna ruminacija, ki kot mediatorja predstavljata ključen varovalni dejavnik in dejavnik tveganja. Z upoštevanjem izraženosti izgorelosti smo osvetlili polemiko t. i. adrenalne izgorelosti, kjer rezultati sugerirajo, da pojava izgorelosti ne spremlja zmanjšano delovanje endokrine osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza, medtem ko določena odstopanja v parametrih kortizola lahko zaznamo pri tistih z izraženimi atipičnimi simptomi (psihološki distres, psihosomatske težave in depresivno razpoloženje). Z raziskavo smo pridobili nekatere pomembne iztočnice, ki kažejo, da je za zaposlene, ki se soočajo z izgorelostjo ključno doseganje sprememb v poteku počitka po delu, s čimer poglavnitna skrb delodajalcev postane ne le razvijanje sposobnosti za delo, temveč tudi spodbujanje in nadgrajevanje veščin ustreznega počitka po delu.
Ključne besede: okrevanje po delu, miselni odklop od dela, občutek spretnosti, kortizol izgorelost
Objavljeno: 10.08.2020; Ogledov: 443; Prenosov: 130
Celotno besedilo (2,46 MB) |
9. Povezanost gibalne ustvarjalnosti in gibalne kompetentnosti predšolskih otrokNina Lukman, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili teoretični vidik ustvarjalnosti, gibalne ustvarjalnosti, dimenzije ustvarjalnosti, gibalne kompetentnosti ter gibalna znanja. Želeli smo ugotoviti, ali obstaja povezanost med gibalno ustvarjalnostjo in gibalno kompetentnostjo predšolskih otrok, ali obstajajo razlike v gibalni kompetentnosti in ustvarjalnosti med dečki in deklicami ter kakšno vlogo imajo lokomotorne in manipulativne spretnosti pri kompetentnosti in ustvarjalnosti. V raziskavi smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Podatke smo zbrali na kvantitativen način, s pomočjo opazovanja in z ocenjevalnimi lestvicami. S pomočjo Testa motorične kreativnosti (Motor creativity test) (Bertsch, 1983), ki vsebuje elemente fleksibilnosti, fluentnosti in originalnosti, smo ocenjevali gibalno ustvarjalnost otrok. S pomočjo Testa motoričnega razvoja (Test of Gross Motor Development-TGMD-2) (Ulrich, 2000) smo ocenjevali gibalno kompetentnost otrok. V vzorec je bilo vključenih 39 otrok, starih šest let, iz vrtca Studenci Maribor – enota Limbuš in vrtca Ruše. Ocenjevali smo v prostorih vrtcev in v telovadnici. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da ni povezanosti med gibalno ustvarjalnostjo in gibalno kompetentnostjo. Prav tako med dečki in deklicami ni razlik v gibalni ustvarjalnosti, prav tako tudi ne v gibalni kompetentnosti. Tudi v ustvarjalnosti med manipulativnimi in lokomotornimi spretnostmi med spoloma ni razlik. Vendar pa so bili otroci kompetentnejši v lokomotornih kot manipulativnih spretnostih.
Ključne besede: predšolski otroci, gibalna znanja, gibalni razvoj, lokomotorne spretnosti, manipulativne spretnosti
Objavljeno: 10.08.2020; Ogledov: 269; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,73 MB) |
10. Zasnova in razvoj aplikacije miRadio za pametne zvočnike AmazonDominik Korošec, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu opišemo zasnovo in razvoj multimedijske aplikacije za pametne
zvočnike Amazon, ki predstavlja uporabniški del multimedijskega izdelka miRadio podjetja
InovaIT, d. o. o. V teoretičnem delu najprej preučimo delovanje sistema pametnih zvočnikov
Amazon ter predstavimo njihove ranljivosti, ki lahko ogrožajo varnost in zasebnost
uporabnika. Nato opišemo in analiziramo kodek Opus, ki ga pametni zvočniki uporabljajo
za kodiranje zvočne vsebine. V praktičnem delu opišemo arhitekturno zasnovo naše
aplikacije ter njene gradnike, s katerimi dosežemo glasovno upravljanje digitalnih radijskih
vsebin na multimedijski platformi miRadio.
Ključne besede: pametni zvočniki, pametni asistenti, pametni radio, avdiokodek Opus, Amazon Alexa, komplet spretnosti Alexa, glasovna storitev Alexa
Objavljeno: 31.01.2020; Ogledov: 592; Prenosov: 101
Celotno besedilo (1,58 MB) |
