| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 65
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj ročnih spretnosti učencev znotraj vsebin pri pouku naravoslovja in tehnike pri pouku na daljavo v času epidemije COVID-19 na področju Podravja : magistrsko delo
Eva Hartman, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom razvoj ročnih spretnosti učencev znotraj vsebin pri pouku naravoslovja in tehnike pri pouku na daljavo, v času epidemije COVID-19 na področju Podravja je namenjeno izpostavitvi pomembnosti razvoja ročnih spretnosti učencev, tudi v času pouka na daljavo. V teoretičnem delu predstavimo definicijo izobraževanja na daljavo, zgodovino izobraževanja na daljavo in kako poteka v Sloveniji. V nadaljevanju se osredotočimo na prednosti in slabosti le tega in primerjamo pouk na daljavo v času koronakrize z drugimi državami. Nato predstavimo osnovne značilnosti motoričnega razvoja otroka, kaj so motorične spretnosti in sposobnosti. Sledi opredelitev predmeta naravoslovje in tehnika in pregled operativnih ciljev v povezavi z različnimi gradivi pri predmetu naravoslovje in tehnika. V empiričnem delu opišemo izsledke naše raziskave, za katero so bili pridobljeni podatki s pomočjo anketnega vprašalnika med učitelji, ki poučujejo predmet naravoslovje in tehnika in učenci, ki obiskujejo 4. in 5. razred, osnovnih šol na področju Podravja. Ugotovili smo, da se učitelji zavedajo pomembnosti razvijanja ročnih spretnosti učencev in so se zato zavzemali tudi v času pouka na daljavo. Učenci so v času pouka na daljavo izdelovali izdelke. Predstavili bomo izhodišča za iskanje idej za izdelavo izdelka in pripravo navodil učiteljev za učence, ter kako učitelji preverijo učence. Predstavili bomo tudi stališča učencev do pouka na daljavo, kako so se pripravljali na izdelavo izdelka, ali so naleteli na kakšne težave. V zaključku predstavimo izboljšave in prikažemo praktične izdelke učencev, ki so nastali v času pouka na daljavo.
Ključne besede: pouk na daljavo, ročne spretnosti, naravoslovje in tehnika, epidemija COVID-19
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 120; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

2.
Spretnosti ocenjevanja pri predšolskih otrocih : diplomsko delo
Suzana Pogačar, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Spretnosti ocenjevanja pri predšolskih otrocih obsega teoretični del in praktični del. V teoretičnem delu diplomskega dela predstavljamo ocenjevanje in s tem tudi različne vrste ocenjevanja in sicer (1) ocenjevanje pri merjenju, (2) ocenjevanje pri številskih predstavah in (3) ocenjevanje pri računskih operacijah. Vsaka izmed teh treh vrst ocenjevanja opisuje strategije, s katerimi se srečujejo oziroma bi se lahko srečevali otroci v predšolskem obdobju in na razredni stopnji. Pri vsakemu ocenjevanju smo navedli izsledke raziskav, s posameznega področja. V praktičnemu delu smo predstavili dejavnosti ocenjevanja, ki so primerne za predšolske otroke. V prvih treh dneh smo izvedli dejavnosti s področja ocenjevanja pri številskih predstavah, v drugih treh dneh pa so sledile dejavnosti s področja ocenjevanja pri merjenju. Ugotovili smo, da imajo otroci kar dobro razvite spretnosti ocenjevanja, tako v okviru številskih predstav kot tudi pri merjenju.
Ključne besede: ocenjevanje, spretnosti, merjenje, števila, računske operacije, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 08.06.2022; Ogledov: 197; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

3.
Povezava med gibalnim znanjem in kognitivnim razvojem od 3 do 6 let starih otrok : diplomsko delo
Maruša Vrhovšek, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali, kakšna je povezava med gibalnim in kognitivnim razvojem predšolskih otrok, starih med 3 in 6 let. V teoretičnem delu smo pregledali literaturo o gibalnem razvoju, kjer smo se osredotočili na gibalni razvoj predšolskega otroka. Preverili smo, kakšne so gibalne sposobnosti in spretnosti predšolskih otrok ter podrobneje pregledali manipulativne in lokomotorne spretnosti, katere smo kasneje tudi testirali. V nadaljevanju teoretičnega dela smo se posvetili kognitivnemu razvoju, kjer smo podrobno opisali teorijo kognitivnega razvoja po Jeanu Piagetu, opisali stopnje in poiskali značilnosti razvojnih stopenj. Podrobneje smo opisali gibalne in kognitivne teste, s katerimi smo v empiričnem delu testirali predšolske otroke. Za konec teoretičnega dela pa smo poiskali raziskave iz področij, ki jih raziskujemo ter ugotavljali, kaj je na tem področju do zdaj že bilo ugotovljeno. V empiričnem delu smo s pomočjo analize rezultatov prišli do zaključka, da je povezava med gibalnim in kognitivnim razvojem pri predšolskih otrocih močna.
Ključne besede: gibalno znanje, gibalne spretnosti, Jean Piaget, kognitivna teorija.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 212; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
Razvoj idej za realizacijo tehniških dni na razredni stopnji s poudarkom na izkoriščanju danosti šolskega okolja : magistrsko delo
Ema Zalokar, 2022, magistrsko delo

Opis: Z magistrsko nalogo smo s pomočjo intervjujev raziskali odnos učiteljev do izpeljave tehniških dni. Naš namen je bil ugotoviti, kako načrtujejo tehniški dan, katere teme vključujejo, katera gradiva uporabljajo, s katerimi delovnimi operacijami seznanjajo učence, s kom pri izpeljavi tehniških dni sodelujejo, kako v tematiko tehniških dni vključujejo danosti šolskega okolja, kje se pojavljajo težave ter na kakšen način evalvirajo tehniške dni. Pridobljene ugotovitve smo primerjali med razrednimi učitelji podeželske osnovne šole – Osnovna šola Blaža Kocena Ponikva – ter mestne – I. osnovna šola Celje. Ugotovili smo, da v prvem triletju na tehniških dneh izdelujejo izdelke v povezavi z božičnimi prazniki ter materinskim dnem. V četrtem in petem razredu pa so vsi tehniški dnevi zasnovani po predlogu Praktičnih gradiv založbe Izotech. Učitelji mestne šole so izpostavili velike težave pri ročnih spretnostih otrok, učitelji podeželske šole pa težave pri nabavi materialov. Zato smo v praktičnem delu načrtovali dva predloga tehniških dni. Prvi je namenjen učiteljem mestne šole, drugi pa učiteljem podeželske šole. Preko tehniških dni bodo učenci urili ustvarjalnost, iznajdljivost ter ročne in tehniške spretnosti, kar pa bodo v današnjem svetu še kako potrebovali.
Ključne besede: tehniški dan, razredna stopnja, šolsko okolje, ročne spretnosti, tehnološki postopki
Objavljeno v DKUM: 25.05.2022; Ogledov: 201; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

5.
Analiza izvedbe temeljnih gibalnih spretnosti v zgodnjem otroštvu : magistrsko delo
Larisa Oblak Vrešak, 2022, magistrsko delo

Opis: Gibanje je osnova za otrokov celostni razvoj. Najbogatejše in največje možnosti za optimalen razvoj gibanja ima otrok v zgodnjem otroštvu. Usvojeni gibalni vzorci predstavljajo osnovo za kasnejše, kompleksnejše spretnosti. Temeljne gibalne spretnosti so osnovni mehanizem za gibanje in vsebujejo stabilnostne spretnosti, lokomotorne in manipulativne. Če želimo popolnoma in celovito razumeti otrokov razvoj, je proučevanje in poznavanje značilnosti ter dejavnikov, ki nanj vplivajo, ključnega pomena. Namen magistrske naloge je bil ugotoviti nekatere značilnosti usvajanja temeljnih gibalnih spretnosti v zgodnjem otroštvu in primerjati uspešnost teh glede na starost ter spol. V raziskavo je bilo vključenih 322 otrok, obeh spolov, starih od 5 do 9 let. Izvedbo temeljnih gibalnih spretnosti smo preverili s pomočjo standardiziranega protokola, uporabljenega v drugih študijah. Raziskava je pokazala, da se s starostjo povečuje stopnja obvladanja izbranih temeljnih gibalnih spretnosti, kjer je bilo vidno, da se največ kazalcev usvoji pri pet- in sedemletnikih. Iz rezultatov, ki smo jih pridobili, smo ugotovili, da so v povprečju v skupnem seštevku vseh temeljnih gibalnih spretnosti dečki dosegali boljše rezultate kot deklice. Razlike so se pokazale pri seštevku manipulacijskih spretnosti, kjer so bili uspešnejši dečki, deklice pa so dosegale boljše obvladovanje lokomotornih gibanj. Poznavanje osnovnih značilnosti rasti in razvoja je predpogoj za načrtovanje ter pripravo ustreznih in kvalitetnih gibalnih vsebin.
Ključne besede: Gibalni razvoj, temeljne gibalne spretnosti, zgodnje otroštvo, razlika med spoloma.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2022; Ogledov: 289; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (471,67 KB)

6.
Razvoj ročnih spretnosti pri pouku spoznavanja okolja s poudarkom na uporabi naravnega materiala - gline
Anja Cvetko, 2021, magistrsko delo

Opis: Že kot otroci v šolah spoznavamo naravo in se od nje učimo, jo raziskujemo in se trudimo, da jo ohranimo. V šolah kot otroci preko razrednega pouka in kasneje preko študija odkrivamo vse razsežnosti narave, pri čemer vključimo vseh svojih pet čutov. Osredotočili smo se predvsem na Spoznavanje okolja s poudarkom na uporabi naravnih materialov za razvoj ročnih spretnosti pri otrocih. Eden teh naravnih materialov je glina, ki je uporabna kot material za oblikovanje različnih izdelkov, ki so namenjeni vsakdanjemu življenju ali zabavi ali pa učenju, pri tem pa so nam potrebne le domišljija, inovativnost in zagnanost, da bo glina pokazala vse svoje prednosti, koristnosti in razsežnosti uporabe. Poudarek je na spoznavanju gline v zgodnjem otroštvu, torej v času, ki je povezan z začetki osnovnošolskega pouka. Predstavljene so neverjetne možnosti uporabe gline, predvsem pri otrocih prvega triletja devetletke. Oblikovanje z glino omogoča praktično dejavnost in bogati praktične izkušnje, hkrati pa razvija domišljijo in razvoj finomotorične koordinacije rok in prstov, s tem pa ponuja široko paleto znanj. Učitelj učencem odkriva skrivnosti gline kot naravnega materiala, jih spodbuja k skupinskemu delu in krepi njihov izkustveni svet. V magistrski nalogi smo predstavili številne osnovne šole, v katerih je del učnega procesa v zgodnjih letih spoznavanje gline kot sredstva za razvoj ročnih spretnosti in predlagali zamisli o uporabi gline med poukom spoznavanja okolja, kar je zelo pomembno za učni razvoj učencev. Pripravili smo anketni vprašalnik, s katerim smo preverili trenutno stanje pri razvoju ročnih spretnosti pri pouku spoznavanja okolja v številnih šolah v Podravju oz. v Prlekiji kot regiji večjega dela Štajerske. Empirična raziskava je pokazala, da je glina v šolah pri učnem procesu pogosto uporabljen naravni material, saj jo uporabljajo vsi učitelji za namen razvoja ročnih spretnosti učencev, pri tem pa so pomembne učiteljeve delovne sposobnosti. Spol učiteljev in delovna doba poučevanja ne vplivata na izbiro učnih oblik kot večinoma tudi ne na izbiro in uporabo različnih obdelovalnih orodij za obdelavo gline. Prav tako spol učiteljev, delovne izkušnje in razred poučevanja nimajo vpliva na izbiro izdelkov iz gline, kar so npr. izdelki za igranje, izdelki za okras in izdelki za uporabo. Eden izmed problemov je na nekaterih šolah le pomanjkanje materiala in orodij za obdelovanje gline. Pokazalo se je tudi, da učitelji na splošno menijo, da učenci prvega triletja osnovnih šol nimajo dovolj razvitih ročnih spretnosti, verjamejo pa, da si lahko učenci pri pouku spoznavanja okolja ročne spretnosti pridobijo. Na osnovi ugotovitev pri empiričnem delu smo navedli več praktičnih izboljšav ročnih spretnosti, te so: učenci se naj dlje ukvarjajo z oblikovanjem gline, npr. s sodelovanjem na tehniških dnevih, pri vpeljavi neobveznega izbirnega predmeta, na posebnih krožkih in delavnicah, pri raznih šolskih projektih in tekmovanjih, na šolskih vrtovih, lahko tudi v medijih (na televiziji), končno pa tudi pri različnih obšolskih aktivnostih.
Ključne besede: ročne spretnosti, motorični razvoj, predmet Spoznavanje okolja, izdelki iz gline
Objavljeno v DKUM: 03.08.2021; Ogledov: 612; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (5,26 MB)

7.
Razvoj opismenjevanja v prvem razredu osnovne šole
Martina Domanjko, 2021, magistrsko delo

Opis: Pomembno je, da učenci usvojijo določene sposobnosti, tako telesne kot psihološke, da so pripravljeni na pisanje. Pred samim spoznavanjem črk se morajo naučiti osnov pisanja, kot so primerna telesna drža, položaj glave, rok (tiste, ki piše in tiste, ki drži podlago). Pomembna je tudi drža trupa in postavitev nog. Ne smemo pa pozabiti na velikost in postavitev mize glede na vir svetlobe. Vse to so osnove, ki jih mora učenec uzavestiti pri pisanju. Pri tem je pomembna vloga učitelja, da učence čim bolj opominja na osnove pisanja in da oceni, kdaj so učenci pripravljeni na naslednjo fazo opismenjevanja. Če učenec ne osvoji osnov pisanja in nima dovolj razvitih sposobnosti, se začnejo kazati znaki razvojne disgrafije. Magistrska naloga v teoretičnem delu temelji na obravnavi pisanja učencev v prvem razredu osnovne šole. Osredotočena je na opismenjevanje in na njene faze, ki jih učenec usvaja že v predšolskem obdobju in kasneje v osnovni šoli. V nalogi je razloženo opismenjevanje, njene metode in postopki. Predstavljeni so različni dejavniki, ki vplivajo na pisanje otroka, kot so vidno in slušno zaznavanje, orientacija in grafomotorika. Empirični del temelji na spremljanju napredka učencev prvega razreda na področju pisanja s pomočjo opazovalnega lista in dveh nalog pisanja. Preučila sem razvoj pisanja učencev v treh obdobjih: pred, med in po spoznavanju tiskanih črk. Raziskava temelji na deskriptivni metodi empiričnega pedagoškega raziskovanja. Osnovne deskriptivne statistike nisem uporabila zaradi premajhnega števila vzorca učencev. Vzorec je obsegal 20 učencev prvega razreda osnovne šole na Štajerskem. Podatki so zbrani s testom znanja, ki obsega dve nalogi, in sicer zapis črk in zapis besed. Zraven testa smo uporabili še opazovalno tabelo, ki je vsebovala elemente pomanjkljivosti osnov pisanja. Test je bil enak pri vseh treh preverjanjih. Podatke sem nato predstavila s pomočjo tabel in izdelkov učencev.
Ključne besede: Opismenjevanje, pisanje, dejavniki, spretnosti, osnove pisanja, razvojna disgrafija.
Objavljeno v DKUM: 12.02.2021; Ogledov: 850; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

8.
Vključevanje raznolikih delovnih gradiv v procesu razvijanja finomotoričnih spretnosti v vrtcu
Petra Sluga, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Vključevanje raznolikih delovnih gradiv v procesu razvijanja finomotoričnih spretnosti v vrtcu želimo vzgojiteljem, staršem in tudi otrokom približati delovno-tehnično vzgojo. Z malo truda in volje lahko otroku omogočimo, da ima vsak dan možnost poseči po delovnih gradivih in orodjih, s katerimi lahko uri ustvarjalno-tehnične sposobnosti. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako lahko vzgojitelj s svojim delom in poudarkom na tehnično-tehnoloških dejavnostih razvija finomotorične spretnosti otrok. V teoretičnem delu naloge smo predstavili razvoj motorike in finomotorične spretnosti, vlogo vzgojitelja pri spodbujanju finomotoričnih spretnosti, izbiro didaktičnega materiala oz. različna delovna gradiva, ki jih lahko ponudimo otrokom, ter kako lahko opazimo vidne znake zaostanka pri razvoju finomotoričnih spretnosti. Analiza anketnega vprašalnika v empiričnem delu je pokazala, da imajo otroci v vrtcu dobro spodbudno okolje, s katerim vzgojitelj spodbuja razvijanje finomotoričnih spretnosti otrok preko vključevanja raznolikih delovnih gradiv. Kljub temu da v vsaki igralnici ni ponujenega tehnično-tehnološkega kotička, lahko otroci še vedno urijo finomotorične spretnosti preko drugih vsakodnevnih aktivnosti, kot so: listanje knjig, sestavljanje kock, oblačenje punčk, lepljenje, striženje, mešanje testa, plastelina in gline. Na podlagi rezultatov in empiričnega dela smo v praktičnem delu predstavili primer izdelave mehke igrače, ki si jo lahko otroci s pomočjo odrasle osebe naredijo sami. Z izdelavo igrače otrok s čutili (vizualno, taktilno,…) doživlja lastnosti materiala in pripomočkov, ki jih potrebujemo pri sami izdelavi. Otrokom v vrtcu smo mehko igračo predstavili preko igre vlog, nato so se lahko z njo tudi igrali (zapenjanje ježkov, odpiranje in zapiranje zadrge, natikanje barvnih krogcev na vezalko itd.). V času počitka smo zasledili, da si je deček, star tri leta, vzel to mehko igračo na ležalnik in z njo objet zaspal.
Ključne besede: razvoj motorike, ročne spretnosti, kurikulum za vrtce, delovno gradivo
Objavljeno v DKUM: 21.01.2021; Ogledov: 440; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

9.
Ferdo se uči o sebi in drugih : Socialno in čustveno učenje s pomočjo likovne umetnosti
Sara Irman Kolar, 2020

Opis: Priročnik je sestavljen iz teoretičnega dela in dvajsetih praktičnih aktivnostih. Teoretični del zajema opredelitev modela SEL, navodila za uporabo priročnika in smernice za spodbujanje socialnega in čustvenega učenja pri otrocih. Izhodišča za aktivnosti predstavljajo likovna dela iz zbirke Umetnostne galerije Maribor. Ob ogledovanju likovnih del, pogovoru ob njih in praktičnih likovnih dejavnostih se otroci učijo izražati svoja čustva in občutke. Priročnik je rezultat Študentskega inovativnega projekta za družbeno korist 2016–2020 z naslovom Socialno in čustveno učenje s pomočjo likovne umetnosti – SELUM.
Ključne besede: Socialno in čustveno učenje (SEL), socialne in čustvene spretnosti, krepitev in razvijanje spretnosti, likovna umetnost, likovne aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 23.12.2020; Ogledov: 705; Prenosov: 74
URL Povezava na datoteko

10.
Vpliv glasbe pri učencih z govorno-jezikovnimi motnjami
Saša Tisel Fidler, 2020, magistrsko delo

Opis: Glasbi smo v takšni ali drugačni obliki vsakodnevno izpostavljeni in tudi pomembno vpliva na vsa področja človekovega razvoja. Dokazano je, da lahko s pomočjo glasbe spodbujamo, se sporazumevamo, razvijamo in/ali izvajamo terapijo. Za sporazumevanje je govor še vedno najpomembnejša človeška sposobnost, ki učencu z govorno-jezikovnimi motnjami (GJM) predstavlja oviro. Glasba in govor sta med seboj tesno povezana, saj imata za prenašanje zvočnih informacij veliko skupnega – višino ali frekvenco zvoka, barvo in čas (ki se kaže v ritmu). Pomemben del govora – fonološko zavedanje je nabor sposobnosti, ki zajema prepoznavanje in manipulacijo z deli govora in je ključen dejavnik zgodnjega opismenjevanja. Rezultati mnogih raziskav so pokazali, da lahko glasbeno udejstvovanje/trening pozitivno vpliva na razvoj in/ali izboljšanje sposobnosti fonološkega zavedanja tudi pri učencu z GJM. V teoretičnem delu magistrske naloge so opredeljeni učenci z GJM, fonološko zavedanje, glasba ter povezava med glasbo in govorom. V empiričnem delu magistrske naloge smo želeli ugotoviti, ali glasba vpliva na učence z GJM. V raziskavo sta bila vključena dva učenca z GJM, pri čemer je učenka poleg osnovnošolskega izobraževanja obiskovala še glasbeno šolo. Rezultati so pokazali, da je učenka, ki se tudi glasbeno udejstvuje, dosegla boljše rezultate na testu fonološkega zavedanja in na testu glasbenih spretnosti.
Ključne besede: govorno-jezikovne motnje, fonološko zavedanje, glasbene spretnosti, glasba
Objavljeno v DKUM: 22.12.2020; Ogledov: 761; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici