1. Zgodnji opozorilni kazalci povečanega tveganja za avtizem na preventivnih pregledih otrokNuša Zajšek, 2024, diplomsko delo Opis: Preventivni pregledi otrok so ključni za celovito zdravstveno oskrbo otrok, saj omogočajo temeljito oceno otrokovega zdravja ter zgodnje odkrivanje morebitnih težav. Medtem ko se ta obdobja hitrega razvoja in rasti odvijajo, se lahko pokažejo tudi zgodnji znaki avtizma. Namen zaključnega dela je s pregledom literature raziskati zgodnje opozorilne kazalce oziroma znake za avtizem, ki se lahko prepoznajo na preventivnih pregledih otrok do 6. leta starosti. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Iskanje literature smo izvedli s pomočjo iskalnih nizov v mednarodnih podatkovnih bazah: Cochrane Library, PubMed in Medline. Metoda vsebinske analize je bila uporabljena za sistematično razvrščanje relevantnih informacij iz literature. Potek iskanja literature smo vizualizirali s PRISMA diagramom. Od 250 zbranih člankov smo v analizo vključili 5 polno dostopnih vsebinsko primernih člankov. Ugotovljeno je bilo, da je zgodnji opozorilni znak avtizma na preventivnih pregledih največkrat zamuda v jezikovnem razvoju. Raziskave prav tako omenjajo, da lahko pri otrokovi starosti 6 mesecev pride do težav z razvojem fine motorike. Torej, avtizma ni mogoče diagnosticirati pred 12. mesecem starosti, zato je ključno natančno spremljanje razvoja otroka, še posebej v njegovem jezikovnem razvoju ter motoriki. Izboljšanje natančnosti diagnosticiranja in ozaveščenosti zdravstvenih delavcev ter družin ostajata pomemben izziv pri zgodnjem diagnosticiranju.
Ključne besede: zgodnje prepoznavanje, povečano tveganje, spremljanje razvoja, razvojna motnja, preventivni pregled
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
 Celotno besedilo (1,41 MB) |
2. Spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrokMateja Mavrin, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrok, smo skozi daljše časovno obdobje in s pomočjo motoričnih testov spremljali gibalni razvoj predšolskih otrok. V prvem delu diplomskega dela smo s pomočjo literature želeli predstaviti, kakšen je pomen gibalnih dejavnosti za razvoj otrok in kakšne so značilnosti celotnega otrokovega razvoja. Predstavili smo dejavnike otrokovega razvoja ter kakšno vlogo imajo pri samem razvoju otrok odrasli . Opisali smo tudi, kakšne so naravne oblike gibanja.
V drugem delu diplomskega dela smo predstavili analizo motoričnih testov. Glavni namen diplomske naloge je bil spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrok ter ali bodo tisti otroci, ki v času opravljanja testov preživijo večino časa zunaj, bolj gibalno razviti in uspešni od otrok, ki se večinoma časa zadržujejo v notranjih prostorih in so tako v gibanju omejeni. V raziskavi je sodelovalo 33 otrok iz vrtca Otona Župančiča Črnomelj, starih od 4 do 6 let, ki so predstavljali skupino TELOVADNICA, 33 otrok, ter skupina GOZD, 28 otrok iz Vrtca Ivančna Gorica. Podatke smo zbirali s pomočjo kvantitativne tehnike s pomočjo motoričnih testov, ki smo jih ponovili petkrat v obdobju enega leta. Rezultati obdelave so zavrnili hipotezo 1 (Pričakujemo, da bodo vsi otroci v času eksperimenta napredovali v motoričnem razvoju), kar je razvidno na osnovi podatkov v tabeli 18 in grafa 1. Rezultati pa so potrdili hipotezo 2 (Pričakujemo, da bodo otroci, ki imajo več gibalnih dejavnosti v naravi, na testiranju motoričnih sposobnosti dosegali boljše rezultate kot otroci, ki imajo manj gibalnih dejavnosti v naravi), kar je razvidno na osnovi podatkov v tabeli 19. Izračun T- testa je pokazal, da otroci iz skupine TELOVADNICA, 33 otrok, na začetku testiranja dosegajo slabše rezultate kot na koncu testiranja in da te razlike niso statistično značilne (nivo statistične značilnosti (p
Ključne besede: gibalni razvoj, gibanje, spremljanje gibalnega razvoja, predšolski otrok, vzgojitelj.
Objavljeno v DKUM: 15.04.2021; Ogledov: 1312; Prenosov: 213
Celotno besedilo (1001,28 KB) |
3. Formativno spremljanje kot dejavnik profesionalnega razvoja vzgojiteljaIris Bračun Mlačnik, 2021, magistrsko delo Opis: Profesionalni razvoj vzgojitelja predstavlja vseživljenjsko učenje, ki vzgojitelju omogoča stalno pridobivanje in razvijanje različnih spretnosti ter veščin, s katerimi lahko krepi svoje strokovno delovanje. Na profesionalni razvoj vzgojitelja vplivajo številni dejavniki. Mednje spadajo tudi sodobni pristopi učenja in poučevanja, ki jih danes razumemo kot pomemben vidik pridobivanja znanja in kompetenc vseživljenjskega učenja. Številni vzgojitelji svojo lastno prakso raziskujejo in poglabljajo z vpeljevanjem elementov formativnega spremljanja. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako vzgojiteljice zaznavajo vpliv formativnega spremljanja na lasten profesionalni razvoj. Zanimalo nas je predvsem, kako vzgojitelji v svoji praksi razumejo in izvajajo formativno spremljanje in kako to sodoloča njihov profesionalni razvoj.
V empiričnem delu smo izvedli kvalitativno raziskavo na namenskem vzorcu petih vzgojiteljic, ki imajo izkušnje z izvajanjem formativnega spremljanja. Z rezultati raziskave smo ugotovili, da se vzgojiteljice zavedajo pomembnosti profesionalnega razvoja in da formativno spremljanje pozitivno vpliva na njihovo strokovno rast. Vzgojiteljice z vpeljevanjem formativnega spremljanja aktivno vključujejo otroke v proces dela in jih posledično bolje razumejo, poglobljeno reflektirajo in evalvirajo lasten napredek in napredek otrok, bolje medsebojno sodelujejo, akcijsko raziskujejo in širijo primere dobre prakse. Vzgojiteljice menijo, da ima formativno spremljanje pomembno vlogo v njihovem poklicnem razvoju.
Ključne besede: vzgojitelj, profesionalni razvoj, dejavniki profesionalnega razvoja, formativno spremljanje, vseživljenjsko učenje
Objavljeno v DKUM: 11.03.2021; Ogledov: 1361; Prenosov: 418
Celotno besedilo (1,16 MB) |
4. Proces razvoja izdelka od izdelave prototipa do končnega serijskega izdelka v podjetju UNIOR d.d.Aleš Petrovič, 2014, magistrsko delo Opis: Za podjetja je še kako pomembno, da znajo na trgu ostati prepoznavni, konkurenčni in dosegajo temeljne razvojne cilje. Da bi podjetje na trgu bilo še bolj prepoznavno, je pomembno, da je razvojna pot izdelka optimizirana. Iz tega razloga sem v podjetju Unior, d. d., – oddelek ročnega orodja – naredil pregled aktivnosti razvoja izdelka, za katere so podani predlogi rešitev in pričakovani rezultati predlogov. Pri opazovanju procesa razvoja in intervjuvanju strokovnjakov v podjetju, ki sodelujejo pri procesu razvoja izdelkov, sem ugotovil, da ima podjetje največ težav v informacijskem sistemu, poročanju med oddelki, sledljivosti in organizaciji pri razvoju izdelka. Če bo podjetje po predlaganih rešitvah, ki so navedene v raziskovalnem delu, uvedlo sodoben informacijski sistem in uredilo organizacijo, lahko pričakuje večjo produktivnost pri razvoju izdelkov.
Ključne besede: razvoj, faze razvoja, organizacija, optimiranje, standard ISO 9001, spremljanje in nadzor razvoja.
Objavljeno v DKUM: 07.07.2014; Ogledov: 1764; Prenosov: 288
Celotno besedilo (4,76 MB) |
5. Razvoj modela centralnega nadzora in spremljanja razvojnih projektov v Skupini Gorenje, d.d.Lovro Krajnc, 2013, diplomsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava realen problem iz Skupine Gorenje, natančneje s področja spremljanja in nadzora razvojnih projektov. Skupino Gorenje tvorijo ob podjetju Gorenje d.d. (Velenje, Slovenija) še tri večja mednarodna podjetja Atag (Nizozemska), Mora Moravia (Češka) in Asko (Švedska). Poleg naštetih pa so v Skupino vključene še številne druge manjše družbe. Trenutno v vseh naštetih podjetjih nimajo enotnega enostranskega modela za spremljanje in nadzor razvojnih projektov za vsa podjetja, v nekaterih takšen model sploh ne obstaja. V prihodnosti nameravajo v podjetju vzpostaviti drugačen organizacijski model, po katerem bo odgovorna oseba iz matičnega podjetja imela možnost neposrednega in bolj učinkovitega spremljanja in nadziranja vseh projektov razvoja izdelkov na ravni Skupine Gorenje v vseh fazah projektov. Iz tega izhaja glavni cilj magistrskega dela, ki je bil, da zasnujemo nov model za spremljanje in nadzor razvojnih projektov, ki bo v prihodnje integriran v vsa podjetja Skupine Gorenje. Pred pričetkom snovanja novega modela smo dobro analizirali obstoječe modele, iz katerih je bilo moč dobiti dosti uporabnih podatkov. Na drugi strani pa je pred začetkom snovanja izrazil svoje želje in zahteve tudi naročnik (izvršni direktor za področje razvoja v Gorenje, d.d.). Med ostalimi zahtevami bi na tem mestu izpostavili to, da je moral biti novi model zasnovan v Microsoft Excelu in imeti možnost integracije na portal Gorenja, ki so ga zasnovali v Microsoft SharePoint.
Rezultat magistrskega dela je novi model za spremljanje in nadzor razvojnih projektov, ki je v celoti zasnovan v angleškem jeziku, zaradi mednarodnega delovanja Skupine Gorenje. Posledično je tudi ime modela v angleškem jeziku, in sicer se imenuje Gorenje Group Project Status Report (GGPSR).
Ključne besede: izdelek, razvoj izdelkov, projektni management, projekti razvoja novega izdelka, spremljanje in nadzor projektov, Skupina Gorenje
Objavljeno v DKUM: 01.03.2013; Ogledov: 2639; Prenosov: 223
 Povezava na celotno besedilo |
