| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 104
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Kakovost življenja pri mladih po zdravljenju Hodgkinovega limfoma
Iva Sajovic, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Limfom predstavlja 22 % vseh malignih bolezni pri osebah, starih 15–24 let, od tega je kar 16 % Hodgkinovega limfoma. Cilj zdravljenja Hodgkinovega limfoma je ozdravitev, vendar agresivne kemoterapije in radioterapije pustijo posledice, zaradi česar je kakovost življenja mladih slabša. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kakšna je kakovost življenja pri mladih po zdravljenju Hodgkinovega limfoma. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. Za pomoč pri raziskavi smo pripravili intervju, sestavljen iz devetih vprašanj nestrukturiranega tipa. Intervju smo izvedli pri treh osebah, ki so se zdravile zaradi Hodgkinovega limfoma. Podatke opravljenih intervjujev smo obdelali po metodi analize vsebine. Rezultati: Na podlagi študij primerov smo ugotovili, da je kakovost življenja pri mladih po zdravljenju slabša, zato bi bilo treba pogosteje spremljati njihovo kakovost življenja ter reševati nastale posledice kemoterapij in radioterapij. Najpogostejše posledice pri mladih po zdravljenju Hodgkinovega limfoma so utrujenost, bolečina, slabša telesna vzdržljivost ter psihične težave, kot so stres, tesnoba in strah. Razprava in sklep: Mladi po zdravljenju potrebujejo podporo in pomoč svojih najbližjih ter zdravstvenih delavcev predvsem pri izboljšanju kakovosti življenja in reševanju nastalih težav. Rezultati kažejo, da bi moral nadzor po zdravljenju v večji meri vključevati spremljanje kakovosti življenja mladih, saj se je njihovo življenje bistveno spremenilo v čustvenem, socialnem in kognitivnem delovanju.
Ključne besede: Hodgkinova bolezen, mladi, zdravljenje, posledice, spremljanje
Objavljeno: 30.06.2021; Ogledov: 50; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (557,13 KB)

2.
Spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrok
Mateja Mavrin, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrok, smo skozi daljše časovno obdobje in s pomočjo motoričnih testov spremljali gibalni razvoj predšolskih otrok. V prvem delu diplomskega dela smo s pomočjo literature želeli predstaviti, kakšen je pomen gibalnih dejavnosti za razvoj otrok in kakšne so značilnosti celotnega otrokovega razvoja. Predstavili smo dejavnike otrokovega razvoja ter kakšno vlogo imajo pri samem razvoju otrok odrasli . Opisali smo tudi, kakšne so naravne oblike gibanja. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili analizo motoričnih testov. Glavni namen diplomske naloge je bil spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrok ter ali bodo tisti otroci, ki v času opravljanja testov preživijo večino časa zunaj, bolj gibalno razviti in uspešni od otrok, ki se večinoma časa zadržujejo v notranjih prostorih in so tako v gibanju omejeni. V raziskavi je sodelovalo 33 otrok iz vrtca Otona Župančiča Črnomelj, starih od 4 do 6 let, ki so predstavljali skupino TELOVADNICA, 33 otrok, ter skupina GOZD, 28 otrok iz Vrtca Ivančna Gorica. Podatke smo zbirali s pomočjo kvantitativne tehnike s pomočjo motoričnih testov, ki smo jih ponovili petkrat v obdobju enega leta. Rezultati obdelave so zavrnili hipotezo 1 (Pričakujemo, da bodo vsi otroci v času eksperimenta napredovali v motoričnem razvoju), kar je razvidno na osnovi podatkov v tabeli 18 in grafa 1. Rezultati pa so potrdili hipotezo 2 (Pričakujemo, da bodo otroci, ki imajo več gibalnih dejavnosti v naravi, na testiranju motoričnih sposobnosti dosegali boljše rezultate kot otroci, ki imajo manj gibalnih dejavnosti v naravi), kar je razvidno na osnovi podatkov v tabeli 19. Izračun T- testa je pokazal, da otroci iz skupine TELOVADNICA, 33 otrok, na začetku testiranja dosegajo slabše rezultate kot na koncu testiranja in da te razlike niso statistično značilne (nivo statistične značilnosti (p
Ključne besede: gibalni razvoj, gibanje, spremljanje gibalnega razvoja, predšolski otrok, vzgojitelj.
Objavljeno: 15.04.2021; Ogledov: 163; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1001,28 KB)

3.
Formativno spremljanje kot dejavnik profesionalnega razvoja vzgojitelja
Iris Bračun Mlačnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Profesionalni razvoj vzgojitelja predstavlja vseživljenjsko učenje, ki vzgojitelju omogoča stalno pridobivanje in razvijanje različnih spretnosti ter veščin, s katerimi lahko krepi svoje strokovno delovanje. Na profesionalni razvoj vzgojitelja vplivajo številni dejavniki. Mednje spadajo tudi sodobni pristopi učenja in poučevanja, ki jih danes razumemo kot pomemben vidik pridobivanja znanja in kompetenc vseživljenjskega učenja. Številni vzgojitelji svojo lastno prakso raziskujejo in poglabljajo z vpeljevanjem elementov formativnega spremljanja. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako vzgojiteljice zaznavajo vpliv formativnega spremljanja na lasten profesionalni razvoj. Zanimalo nas je predvsem, kako vzgojitelji v svoji praksi razumejo in izvajajo formativno spremljanje in kako to sodoloča njihov profesionalni razvoj. V empiričnem delu smo izvedli kvalitativno raziskavo na namenskem vzorcu petih vzgojiteljic, ki imajo izkušnje z izvajanjem formativnega spremljanja. Z rezultati raziskave smo ugotovili, da se vzgojiteljice zavedajo pomembnosti profesionalnega razvoja in da formativno spremljanje pozitivno vpliva na njihovo strokovno rast. Vzgojiteljice z vpeljevanjem formativnega spremljanja aktivno vključujejo otroke v proces dela in jih posledično bolje razumejo, poglobljeno reflektirajo in evalvirajo lasten napredek in napredek otrok, bolje medsebojno sodelujejo, akcijsko raziskujejo in širijo primere dobre prakse. Vzgojiteljice menijo, da ima formativno spremljanje pomembno vlogo v njihovem poklicnem razvoju.
Ključne besede: vzgojitelj, profesionalni razvoj, dejavniki profesionalnega razvoja, formativno spremljanje, vseživljenjsko učenje
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 116; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

4.
Formativno spremljanje v izobraževanju odraslih
Nives Lužar, 2020, magistrsko delo

Opis: Današnja spreminjajoča se družba terja od posameznika visoko stopnjo prilagodljivosti, inovativnosti, samostojnosti, tudi kritičnosti. Tako kot se spreminja družba, se mora tudi učni proces nenehno posodabljati in prilagajati tako potrebam družbe kot potrebam posameznika. Sodobni in inovativni pristopi poučevanja so zagotovo eden od načinov uresničevanja sprememb, h katerim stremimo, zato smo v pričujočem magistrskem delu preučevali uporabo omenjenih pristopov v izobraževanju odraslih, osrednjo pozornost pa smo namenili preučevanju poznavanja in uporabe koncepta formativnega spremljanja v izobraževalni praksi. V naši raziskavi je sodelovalo 117 predavateljev izobraževanja odraslih. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Ugotovili smo, da se večina predavateljev izobraževanja odraslih poslužuje uporabe sodobnih in inovativnih pristopov poučevanja, predvsem, ker želijo pripraviti zanimiv pouk, hkrati pa menijo, da uporaba teh pristopov pripomore k višjim učnim učinkom in dvigu učne motivacije. Najpogostejši razlogi, zakaj se predavatelji tovrstnih pristopov ne poslužujejo, so pomanjkanje časa, znanja in pripomočkov. Izkazalo se je, da je koncept formativnega spremljanja med predavatelji izobraževanja odraslih slabše poznan, vendar je kljub nepoznavanju presenetljivo pogosta uporaba njegovih elementov pri poučevanju odraslih. Prav tako smo ugotovili, da je najbolj uporabljen element formativnega spremljanja povratna informacija, najmanj pa se poslužujejo zbiranja dokazov znanja. Z nadaljnjo analizo smo zaznali tudi nekaj statistično značilnih razlik glede na spol, starost in leta delovnih izkušenj.
Ključne besede: izobraževanje, odrasli, poučevanje, formativno spremljanje, sodobni in inovativni pristopi
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 147; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

5.
Planiranje in spremljanje proizvodnega procesa izdelave orodij v orodjarni podjetja talum d.d.
Gregor Cafuta, 2020, magistrsko delo

Opis: Planiranje, spremljanje in nadzor proizvodnje so eni izmed ključnih procesov, ki potekajo znotraj vsakega uspešnega podjetja. V magistrskem delu smo se osredotočili na izboljšanje obstoječega stanja v Orodjarni podjetja Talum d.d. V teoretičnem delu magistrskega dela predstavljamo podjetje, programska okolja, črtne kode in teoretična ozadja planiranja, vodenja ter nadzora proizvodnje. Empirični del magistrskega dela pa sestoji iz predstavitve planiranja v programskem okolju Microsoft Project in vseh narejenih izboljšav, ki smo jih izvedli v podjetju.
Ključne besede: Planiranje proizvodnje, spremljanje proizvodnje, nadzor proizvodnje, Microsoft Project, Infor LN, QR koda
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 142; Prenosov: 0

6.
Formativno spremljanje s poudarkom na elementu samovrednotenja in vrstniškega vrednotenja pri pouku zgodovine
Saša Radinović, 2020, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu smo preverjali uporabo elementov formativnega spremljanja s poudarkom na elementu samovrednotenja in vrstniškega vrednotenja v pedagoškem procesu na slovenskih šolah. V teoretičnem delu smo opisali proces formativnega spremljanja pri pouku, možnost uporabe posameznih elementov ter natančneje predstavili element samovrednotenja in vrstniškega vrednotenja. Izdelali smo tudi orodja, namenjena izvedbi samovrednotenja in vrstniškega vrednotenja pri pouku zgodovine. V empiričnem delu smo preverjali, v kolikšni meri učitelji uporabljajo elemente formativnega spremljanja, s poudarkom na elementu samovrednotenja in vrstniškega vrednotenja v pedagoškem procesu, ter na kakšen način jih izvajajo. Prav tako smo preverili, v kolikšni meri so učenci po njihovem mnenju deležni uporabe elementa samovrednotenja in vrstniškega vrednotenja pri učnih urah zgodovine. Uporabo posameznih izdelanih orodij za izvedbo samovrednotenja in vrstniškega vrednotenja smo preverili pri učiteljici, ki poučuje zgodovino na osnovni šoli. V zaključku smo predstavili možnost uporabe elementov samovrednotenja v praksi, in sicer z izvedbo učne ure pred učitelji zgodovine in geografije.
Ključne besede: formativno spremljanje, samovrednotenje, vrstniško vrednotenje, zgodovina, orodja.
Objavljeno: 01.09.2020; Ogledov: 224; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

7.
Formativno spremljanje kot podpora predšolskih otrokom pri govorno-jezikovnem razvoju
Saša Berden, 2020, magistrsko delo

Opis: Pri spremljanju in opazovanju razvoja ter napredka predšolskih otrok se vse bolj poudarjajo elementi formativnega spremljanja. Vzgojitelji predšolskih otrok imajo na voljo različna izobraževanja na to temo, zanima pa nas, kako to teoretično znanje vpeljujejo v svoje vzgojno-izobraževalno delo. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni potek govorno-jezikovnega razvoja otroka, govorno-jezikovne motnje, elementi formativnega spremljanja in formativno spremljanje v vrtcu. Namen magistrske naloge je raziskati vpetost elementov formativnega spremljanja v opazovanje govorno-jezikovnega razvoja in zapise o otroku. Cilj je pridobiti izkušnje vzgojiteljev in mnenja o spremljanju govornega razvoja otrok, predvsem glede uporabe govora, sporazumevalnih zmožnosti in komunikacijskih spretnosti. Vzorec zajema sto vzgojiteljev in vzgojiteljev – pomočnikov vzgojitelja, ki delajo z otroki starostne skupine od štiri do šest let. Rezultati so pokazali, da večina vzgojiteljev vključuje formativno spremljanje v vzgojno-izobraževalno delo. Vzgojitelji ocenjujejo, da vključujejo v opazovanje vzgojno-izobraževalnega dela večino elementov formativnega spremljanja. Pri delu uporabljajo različne metode za spodbujanje govorno-jezikovnega razvoja. Večina vzgojiteljev ocenjuje, da je dober govorni vzor za otroke. V raziskovalnem vzorcu se je pokazala povezanost med delovno dobo in znanjem iz govorno-jezikovnega razvoja predšolskih otrok.
Ključne besede: formativno spremljanje, predšolski otroci, govorno-jezikovni razvoj
Objavljeno: 06.08.2020; Ogledov: 464; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

8.
Vpliv rabe računalnika in mobilnega telefona na znanje angleščine kot tujega jezika
Lea Krajnc, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali raba računalnika in mobilnega telefona pozitivno vplivata na znanje angleščine kot tujega jezika, v smislu izboljšanja ustnega sporočanja ter pisnih spretnosti tega jezika. V magistrskem delu smo želeli predstaviti stališča učencev 5. in 6. razredov osnovne šole glede uporabe interneta, računalniških in spletnih videoiger ter aplikacij na telefonu in njihov vpliv na znanje angleščine kot tujega jezika. V raziskavi je sodelovalo 237 učencev iz petih različnih osnovnih šol. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi pedagoškega raziskovanja. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili učencem, smo ugotovili, da učenci veliko več uporabljajo mobilne telefone kot računalnike. Več kot dve tretjini anketiranih učencev vsak dan gleda videoposnetke v angleščini, posluša glasbo v angleščini in igra igre v angleščini. Ugotovili smo, da se več kot polovica vseh učencev strinja, da jim je uporaba aplikacij v angleščini, igranje iger v angleščini, branje/poslušanje/gledanje blogov v angleščini in gledanje videoposnetkov v angleščini izboljšalo znanje angleščine kot tujega jezika. Ugotovili smo tudi, da učenci menijo, da jim znanje angleščine, pridobljeno v šoli, pomaga pri uporabi računalnika in mobilnega telefona, kjer so vsebine iger ali različnih aplikacij v angleščini in da so se z uporabo računalnika in mobilnega telefona naučili veliko dodatnega besednjaka in jezikovnih struktur, ki jih pri urah angleščine v šoli niso spoznali.
Ključne besede: učenci, angleščina kot tuji jezik, računalniki in mobilni telefoni, igranje iger, spremljanje blogov
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 234; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

9.
Formativno ocenjevanje naravoslovnih vsebin na razredni stopnji OŠ Pesnica
Tamara Loparič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Formativno ocenjevanju naravoslovnih vsebin na razredni stopnji OŠ Pesnica je sestavljena iz dveh delov (teoretičnega in empiričnega). V teoretičnem delu so trije sklopi – naravoslovni (pojasnjuje kaj je naravoslovje in na čem temelji), didaktičen (predstavljena sta pisno in ustno ocenjevanje znanja ter preverjanje in ocenjevanje naravoslovja) in geografski sklop (predstavljen je kraj Pesnica oziroma osnovna šola Pesnica ter njena podružnična šola Pernica, kjer je potekala empirična raziskava). V empiričnem delu so predstavljeni izsledki empirične raziskave, ki je bila narejena s pomočjo odprtega intervjuja med razrednimi učiteljicami in katere namen je bil ugotoviti kakšen odnos imajo do formativnega spremljanja in na kakšen način ga izvajajo.
Ključne besede: naravoslovje, razredna stopnja, preverjanje in ocenjevanje, formativno spremljanje.
Objavljeno: 06.02.2020; Ogledov: 456; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

10.
FORMATIVNO SPREMLJANJE UČENČEVEGA NAPREDKA PRI TUJEM JEZIKU V OSNOVNI ŠOLI
Mojca Kurnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali stališča učiteljev do formativnega spremljanja učenčevega napredka pri tujem jeziku (nadalje TJ) v osnovni šoli (nadalje OŠ). V teoretičnem delu na začetku predstavljamo tradicionalne načine spremljanja učenčevega napredka (ocenjevanje, preverjanje). Osrednji del je namenjen formativnemu spremljanju ter uporabi tega pri pouku TJ. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskali stališča učiteljev, ki poučujejo TJ v OŠ, do formativnega spremljanja učenčevega napredka. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik glede na izobrazbo, leta poučevanja ter vzgojno-izobraževalno obdobje (nadalje VIO), v katerem poučujejo TJ. V raziskavi je sodelovalo 122 učiteljev, ki poučujejo TJ v OŠ. Rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik v pogostosti rabe formativnega spremljanja učenčevega napredka, so pa se pokazale razlike v raznoliki rabi njegovih strategij. Pri tem so najbolj izstopali učitelji, ki poučujejo TJ v 2. in/ali 3. VIO, in tisti, ki ga poučujejo več kot 15 let ter so po izobrazbi učitelji TJ in učitelji TJ (z modulom za poučevanje TJ v 1. VIO). Ugotovili smo, da se učitelji TJ, ter tisti, ki poučujejo TJ dlje časa, pogosteje poslužujejo tradicionalnih načinov spremljanja učenčevega napredka, medtem ko se učitelji RP (z modulom) in učitelji TJ (z modulom) ter tisti, ki poučujejo TJ krajši čas, pogosteje poslužujejo še drugih načinov, s čimer se bolj približajo formativnemu spremljanju znanja učencev.
Ključne besede: spremljanje napredka, formativno spremljanje, preverjanje znanja, tuji jezik, osnovna šola
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 528; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici