Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Doktorska disertacija proučuje Vpliv okoljskih spremenljivk na izbiro strategije odnosov z javnostmi podjetij v Rusiji in temelji na glavni tezi, da okoljske spremenljivke nanje vplivajo. Naša raziskava teoretično temelji na normativnem modelu globalnih odnosov z javnostmi (Sriramesh in Verčič 2001) in sodobnejših študijah avtorjev teorije odličnosti in njihovih študentov (Grunig in drugi 2002, Huang 1997, 2004; Rhee 1999, 2002; Sha 1999, 2004, 2009). Raziskovalno temo smo umestili v globalni kontekst odnosov z javnostmi in opredelili razvoj in trenutno stanje stroke, ki je na ruskem trgu prisotna šele zadnjih 30 let. Na osnovi podatkov, pridobljenih v letih 2012/2013, smo v disertaciji odgovorili na tri raziskovalna vprašanja. Na prvo vprašanje – Katere okoljske spremenljivke so prisotne na ruskem trgu? – smo odgovorili v teoretičnem delu, kjer smo opredelili družbeno kulturo, medijsko okolje in infrastrukturo. Odgovor na drugo raziskovalno vprašanje – Katere strategije odnosov z javnostmi prevladujejo na ruskem trgu? – smo pridobili na podlagi izsledkov iz empirične raziskave – poglobljenih intervjujev, izvedenih med predstavniki 16 slovenskih podjetij, in spletne ankete med 225 strokovnjaki za odnose z javnostmi iz podjetij v Rusiji. Po naših podatkih in nekaterih sorodnih študijah (npr. Ragozina 2007, Pysh in Pritchard 2009), lahko sklepamo, da se v gospodarskih odnosih z javnostmi v Rusiji najpogosteje izbirajo strategije osebnega vpliva, kulturnega prevajalstva, dvosmerne in simetrične strategije, medtem ko asimetrično komuniciranje in strategijo konzervacije ter enosmerno strategijo podjetja izberejo redkeje. Naša raziskava je pokazala trend dviga izbire etičnega proti neetičnemu komuniciranju, vendar tudi močno prisotnost strategije osebnega vpliva, ki ni nujno vedno v okvirih etičnega delovanja. Visoka uporaba strategije kulturnega prevajalstva kaže, da je za mednarodna podjetja še vedno priporočljivo, da zaposlijo ruske strokovnjake za odnose z javnostmi, ki delujejo kot »prevajalci« podjetij. Ali obstaja povezanost med posameznimi okoljskimi spremenljivkami in izbiro strategij odnosov z javnostmi podjetij v Rusiji (tretje raziskovalno vprašanje), smo ugotavljali s spletno anketo za kulturo družbe in medijsko okolje ter v intervjujih, kamor smo vključili še infrastrukturo. S korelacijsko analizo smo potrdili, da obstaja med kulturo družbe in strategijami odnosov z javnostmi srednje močna statistično značilna povezanost (r = 0,485**) pri 1 % tveganju, medtem ko je med medijskim okoljem in strategijami povezava šibkejša, vendar tudi statistično značilna pri 5 % tveganju (r = 0,213*). Z multiplo regresijo smo v osrednjem empiričnem delu pokazali, da kultura družbe značilno vpliva na strategije odnosov z javnostmi in da z njo lahko pojasnimo 23 % variabilnosti strategij. Izsledki pa niso pokazali statistično značilnega vpliva medijskega okolja, vendar smo z multiplo regresijo potrdili, da medijsko okolje značilno vpliva na simetrično, etično, dvosmerno, enosmerno in neetično komuniciranje. V kvalitativni analizi smo ugotovili, da je vpliv medijskega okolja na strategije odnosov z javnostmi pomemben, pa čeprav manj izrazit kot vpliv kulture družbe. Vpliv infrastrukture, predvsem politike, na vse plasti življenja, tudi poslovni svet omejuje ali spodbuja izbor posameznih strategij odnosov z javnostmi. Potrdili smo, da so osebna mreženja in poznanstva kljub njihovi stereotipnosti še vedno dejstvo v dogovornem ruskem poslovnem sistemu. Plačane in pogosto prilagojene novice dneva kreirajo javno mnenje in so daleč od kodeksa novinarske etike. Medijski sistem je v Rusiji nadzorovan s strani države in omejen. Ugotavljamo, da se predvsem multinacionalke, ki prihajajo večinoma z Zahoda, soočajo z različnimi in kompleksnimi javnostmi, zato brez upoštevanja omenjenih okoljskih dejavnikov, pri komuniciranju ne morejo biti uspešna.
Ključne besede: ruski odnosi z javnostmi, strategije odnosov z javnostmi, okoljske spremenljivke, družbena kultura, medijsko okolje, infrastruktura, podjetja, Rusija
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 1115; Prenosov: 91
Celotno besedilo (3,10 MB)

Opis: Magistrsko delo preučuje odnos med makroekonomskimi spremenljivkami in cenami stanovanjskih nepremičnin v štirih državah, Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in v Veliki Britaniji. Raziskava temelji na metodi najmanjših kvadratov z namenom proučitve vpliva pojasnjevalnih spremenljivk, kot so bruto domači proizvod, realna višina dologoročnih obrestnih mer, stopnja brezposelnosti in drugih na odvisno spremenljivko, obravnavano v raziskavi, to je na indeks cene stanovanjskih nepremičnin. Podatki za analizo so pridobljeni iz sekundarnih virov, v obliki časovnih vrst. Podatke smo obdelali, da so bili primerni za analizo. Analizirali so izbrane makroekonomske kazalnike, za katere smo na podlagi preteklih raziskav in analiz predvidevali, da imajo vpliv na cene stanovanjskih nepremičnin. Tekom raziskave smo za vsako posamezno državo razvili linearni regresijski model in z metodo najmanjših kvadratov smo ocenili vpliv posameznega makroekonomskega kazalnika. Ob tem smo testirali vse zahtevane predpostavke metode najmanjših kvadratov, s čemer smo zagotovili verodostojne rezultate.
Ključne besede: nepremičnine, linearna regresija, ekonometrija, empirične raziskave, modeli, spremenljivke, analiza, kazalniki
Objavljeno: 14.09.2016; Ogledov: 552; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,45 MB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Kompozicija, likovna artikulacija in likovna formalna analiza je obravnavana tema kompozicije v likovni umetnosti, preučitev uporabe kompozicijskih načel v likovnih delih, osnovno razumevanje likovnega jezika ter metodologija oblikovne analize likovnih del. Namen je bil tudi raziskati in dopolniti strategije doseganja kompozicije v lastnem praktičnem delu ter oblikovati iztočnice za nadaljnjo ustvarjanje. Poskušala sem odkriti specifično pravilo za vsebinsko ustrezno kompozicijo ter ugotoviti potek kodiranja likovnega dela. V praktičnem delu predstavim avtorska dela, ki se nanašajo na temo komponiranja – pospremljena so z opisom miselnega procesa in formalne likovne analize lastnih likovnih del. Analiza lastnih del pokaže zanimive rezultate, ki so opisani v sklepnem delu. Raziskovalna hipoteza je bila v teku raziskave potrjena, vendar razširjena.
Ključne besede: Kompozicija, likovna artikulacija, likovne prvine, likovne spremenljivke, format, kompozicijski principi, formalna likovna analiza.
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 3322; Prenosov: 591
Celotno besedilo (4,57 MB)

Opis: Early warning score /system – EWS; pri nas poznamo pod imenom zgodnji opozorilni sistem, točkovnik, lestvica. Je najpogosteje opisan sistem, namenjen odkrivanju ogroženih bolnikov in sprožanju odziva zdravstvenega osebja. Je preprost fiziološki točkovni sistem, ki ga lahko izračunamo ob bolnikovi postelji, z uporabo fizioloških spremenljivk (frekvenca dihanja, telesna temperatura, sistolični krvni tlak, frekvenca srca, stanje zavesti, nasičenost hemoglobina s kisikom v periferni arterijski krvi (SpO2)) ter aplikacija kisika. Za merjenje teh spremenljivk ni potrebna zapletena draga oprema in so ponovljive. Pri naši raziskavi smo izhajali EWS lestvice, ki smo jo povzeli iz priročnika z naslovom National Early Warning Score (NEWS) (Royal College of Physicians [RCP], 2012) in z njeno pomočjo poskušali napovedati zaplete po urgentni koronarografiji v treh različnih časovnih intervalih. Raziskovalna metodologija: izvedli smo kvantitativno raziskavo na vzorcu 38 bolnikov. Izhajali smo iz lestvice EWS povzetu po NEWS. Vzorec bolnikov je bil priložnostni z vključitvenim kriterijem urgentno opravljene koronarografije in napotitvijo bolnikov v Kardiološko intenzivno terapijo (KIT). Fiziološke spremenljivke smo zajemali s kliničnim monitorjem Philips. Razen ugotavljanja stopnje zavesti, kjer smo uporabili AVPU lestvico, smo zabeležili tudi aplikacijo kisika. Glede na seštevek vrednosti fizioloških spremenljivk, ter aplikacije kisika, ki je vrednost povečala za 2 točki, smo izračunali EWS in skušali napovedati zaplete. Raziskavo smo razdelili v tri različne časovne intervale merjenja fizioloških spremenljivk in računanja EWS. Prvo meritev smo izvedli ob sprejemu bolnika v Laboratorij za invazivno kardiološko diagnostiko in intervencijsko kardiologijo (LIK), drugo ob sprejemu v Kardiološko intenzivno terapijo (KIT), nato pa po 12 urah od sprejema v KIT. Vrednosti EWS smo primerjali s pojavom zapletov, ki so nastali v LIK, potem od sprejema v KIT in znotraj 12 ur od sprejema in v zadnjem časovnem oknu od 12 ur od sprejema, pa vse do 24 ur od sprejema v KIT. Za statistično obdelavo smo uporabili neparametrične teste in ROC krivuljo ter upoštevali značilnost pri p < 0,05. Rezultati: Na splošno lahko povzamemo, da je v različnih časovnih intervalih zaslediti višje vrednosti mediane EWS pri bolnikih z zapleti, kot v skupini bolnikov brez zapletov. V LIK-u je pri bolnikih z zapleti zaslediti višjo vrednost mediane EWS, in sicer 5,00 (IQR 3,75–9,00), medtem ko je v skupini bolnikov, kjer ni prišlo do zapleta, vrednost mediane EWS statistično nižja 1,00 (IQR 0,00–2,75) (p = 0,001). ROC krivulja glede napovedi zapletov, nam da relativno visoko napovedno vrednost površine pod krivuljo (AUC) 0,85 in interval zaupanja (CI 0,71–0,99). Tudi pri posameznih vrednostih fizioloških spremenljivk v LIK glede na pojavnost zapletov smo zabeležili statistično pomembne razlike in sicer pri frekvenci dihanja glede na pojavnost zapleta (p = 0,002), vrednosti SpO2 glede na zaplet (p = 0,003), aplikaciji kisika (p = 0,004), ter mejno visoka vrednost pri frekvenci pulza glede na pojavnost zapleta (p = 0,050). Pri spremenljivkah telesne temperature, sistoličnem krvnem tlaku in stanju zavesti nismo opazili statistično pomembnih razlik. Ob sprejemu v KIT zabeležimo statistično razliko mediane EWS pri bolnikih z zapletom 2,00 (IQR 0,50–7,00) ter bolnikih brez zapleta 1,00 (IQR 0,00–2,50) (p = 0,049). ROC krivulja glede napovedi zapletov nam da nižjo napovedno vrednost površine pod krivuljo (AUC = 0,65) in interval zaupanja (CI 0,45–0,86). Pri posameznih vrednostih fizioloških spremenljivk glede na pojavnost zapletov smo zabeležili statistično pomembno razliko pri: frekvenci dihanja (p = 0,006), sistoličnem krvnem tlaku (p = 0,036) in frekvenci pulza (p = 0,028) glede na pojavnost zapletov. Pri spremenljivkah vrednosti SpO2, telesni temperaturi, aplikaciji kisika in stanju zavesti nismo opazili statistično pomembnih razlik. Po 12 urah od sprejema v KIT je višja vrednost mediane EWS pri bolnikih z zapletom 1,00 (IQR 0,50–2,50), medtem ko je v skupini brez zapleta mediana EWS nižja in znaša 0,00 (IQR 0,00–2,00), ne predstavlja pa statistično pomembne razlike glede na pojav zapletov (p = 0,237). ROC krivulja glede napovedi zapletov nam da skoraj enako napovedno vrednost pod krivuljo kot ob sprejemu v KIT (AUC = 0,65) in nekoliko višji interval zaupanja (CI 0,42–0,89). Statistično pomembne razlike nismo zabeležili pri nobeni fiziološki spremenljivki. Sklep: Ugotavljamo, da nam je uporaba EWS točkovnika lahko v pomoč pri napovedovanju oz. odkrivanju bolnikov po koronarografijah s povečanim tveganjem, za poslabšanje njihovega zdravstvenega stanja ali nastanka zapletov, vendar le v zgodnjih fazah zdravljenja.
Ključne besede: EWS lestvica, fiziološke spremenljivke, koronarografija, zapleti bolnika
Objavljeno: 20.07.2015; Ogledov: 945; Prenosov: 115
Celotno besedilo (1,31 MB)

Ključne besede: matematika, aritmetika, poslovna matematika, ekonomija, računalništvo, programski jeziki, uporaba računalnika, računalniško programiranje, Mathematica, računalniški programi, grafične metode, simboli, diferencialni račun, diferencialne enačbe, vektorji, matrike, kalkulacije, linearne enačbe, spremenljivke, funkcije, optimizacija, matematično programiranje, matematične metode
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 807; Prenosov: 36
Povezava na celotno besedilo