| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekonometrična analiza izvozne funkcije za Avstrijo in Belgijo
Špela Šlamberger, 2018, diplomsko delo

Opis: Delo diplomskega projekta z naslovom Ekonometrična analiza izvozne funkcije za Avstrijo in Belgijo obravnava analizo modela izvozne funkcije za obe državi. V delu diplomskega projekta se lotevamo razumevanja, proučevanja in definiranja izvoza ter izvoznih funkcij. Za podlago je uporabljeno pridobljeno in poglobljeno znanje o razumevanju mednarodne menjave, podatki iz statističnih baz Avstrije in Belgije ter podatki uradne statistične baze Evropske Unije, Eurostat. Velik in ključen del diplomskega projekta je namenjenega empirični obdelavi makroekonomskega tipa. Za analizo so izbrani četrtletni podatki na ravni celotnega gospodarstva, pridobljeni v bazi Eurostat in zajemajo obdobje med letom 2000 in 2017. Za vsako državo sta določeni dve izvozni funkciji; linearna in dvojnologaritemska. V modelu izvozne funkcije Avstrije so tri pojasnjevalne spremenljivke: EUGDP (BDP držav EU), II-C-A (industrijski indeks Avstrije z izvzetim gradbeništvom) in TOT-A (pogoji menjave). V modelu izvozne funkcije Belgije pa sta dve pojasnjevalni spremenljivki: EUGDP (BDP držav EU) in II-C-B (industrijski indeks Belgije z izvzetim gradbeništvom). S pomočjo znanja ekonometrije, ekonomske teorije in računalniškega programa EViews smo testirali definirane funkcije za nadaljnjo obravnavo v kateri smo preverili izpolnjevanje predpostavk metode najmanjših kvadratov uporabili dvojnologaritemsko funkcijo Avstrije in dvojnologaritemsko funkcijo Belgije. V delu so pojasnjene osnovne statistike, parcialni regresijski koeficienti, testi za ustreznost specifikacije in stabilnost parametrov ter predpostavke metode najmanjših kvadratov. Na koncu dela diplomskega projekta podajamo povzetek in primerjavo ocenjenih in popravljenih izvoznih funkcij Avstrije in Belgije.
Ključne besede: Avstrija, Belgija, izvozna funkcija, linearna funkcija, dvojnologaritemska funkcija, odvisna spremenljivka, pojasnjevalne spremenljivke, metoda najmanjših kvadratov.
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 576; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

2.
VPLIV OKOLJSKIH SPREMENLJIVK NA IZBIRO STRATEGIJE ODNOSOV Z JAVNOSTMI PODJETIJ V RUSIJI
Katja Lumbar Globočnik, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Doktorska disertacija proučuje Vpliv okoljskih spremenljivk na izbiro strategije odnosov z javnostmi podjetij v Rusiji in temelji na glavni tezi, da okoljske spremenljivke nanje vplivajo. Naša raziskava teoretično temelji na normativnem modelu globalnih odnosov z javnostmi (Sriramesh in Verčič 2001) in sodobnejših študijah avtorjev teorije odličnosti in njihovih študentov (Grunig in drugi 2002, Huang 1997, 2004; Rhee 1999, 2002; Sha 1999, 2004, 2009). Raziskovalno temo smo umestili v globalni kontekst odnosov z javnostmi in opredelili razvoj in trenutno stanje stroke, ki je na ruskem trgu prisotna šele zadnjih 30 let. Na osnovi podatkov, pridobljenih v letih 2012/2013, smo v disertaciji odgovorili na tri raziskovalna vprašanja. Na prvo vprašanje – Katere okoljske spremenljivke so prisotne na ruskem trgu? – smo odgovorili v teoretičnem delu, kjer smo opredelili družbeno kulturo, medijsko okolje in infrastrukturo. Odgovor na drugo raziskovalno vprašanje – Katere strategije odnosov z javnostmi prevladujejo na ruskem trgu? – smo pridobili na podlagi izsledkov iz empirične raziskave – poglobljenih intervjujev, izvedenih med predstavniki 16 slovenskih podjetij, in spletne ankete med 225 strokovnjaki za odnose z javnostmi iz podjetij v Rusiji. Po naših podatkih in nekaterih sorodnih študijah (npr. Ragozina 2007, Pysh in Pritchard 2009), lahko sklepamo, da se v gospodarskih odnosih z javnostmi v Rusiji najpogosteje izbirajo strategije osebnega vpliva, kulturnega prevajalstva, dvosmerne in simetrične strategije, medtem ko asimetrično komuniciranje in strategijo konzervacije ter enosmerno strategijo podjetja izberejo redkeje. Naša raziskava je pokazala trend dviga izbire etičnega proti neetičnemu komuniciranju, vendar tudi močno prisotnost strategije osebnega vpliva, ki ni nujno vedno v okvirih etičnega delovanja. Visoka uporaba strategije kulturnega prevajalstva kaže, da je za mednarodna podjetja še vedno priporočljivo, da zaposlijo ruske strokovnjake za odnose z javnostmi, ki delujejo kot »prevajalci« podjetij. Ali obstaja povezanost med posameznimi okoljskimi spremenljivkami in izbiro strategij odnosov z javnostmi podjetij v Rusiji (tretje raziskovalno vprašanje), smo ugotavljali s spletno anketo za kulturo družbe in medijsko okolje ter v intervjujih, kamor smo vključili še infrastrukturo. S korelacijsko analizo smo potrdili, da obstaja med kulturo družbe in strategijami odnosov z javnostmi srednje močna statistično značilna povezanost (r = 0,485**) pri 1 % tveganju, medtem ko je med medijskim okoljem in strategijami povezava šibkejša, vendar tudi statistično značilna pri 5 % tveganju (r = 0,213*). Z multiplo regresijo smo v osrednjem empiričnem delu pokazali, da kultura družbe značilno vpliva na strategije odnosov z javnostmi in da z njo lahko pojasnimo 23 % variabilnosti strategij. Izsledki pa niso pokazali statistično značilnega vpliva medijskega okolja, vendar smo z multiplo regresijo potrdili, da medijsko okolje značilno vpliva na simetrično, etično, dvosmerno, enosmerno in neetično komuniciranje. V kvalitativni analizi smo ugotovili, da je vpliv medijskega okolja na strategije odnosov z javnostmi pomemben, pa čeprav manj izrazit kot vpliv kulture družbe. Vpliv infrastrukture, predvsem politike, na vse plasti življenja, tudi poslovni svet omejuje ali spodbuja izbor posameznih strategij odnosov z javnostmi. Potrdili smo, da so osebna mreženja in poznanstva kljub njihovi stereotipnosti še vedno dejstvo v dogovornem ruskem poslovnem sistemu. Plačane in pogosto prilagojene novice dneva kreirajo javno mnenje in so daleč od kodeksa novinarske etike. Medijski sistem je v Rusiji nadzorovan s strani države in omejen. Ugotavljamo, da se predvsem multinacionalke, ki prihajajo večinoma z Zahoda, soočajo z različnimi in kompleksnimi javnostmi, zato brez upoštevanja omenjenih okoljskih dejavnikov, pri komuniciranju ne morejo biti uspešna.
Ključne besede: ruski odnosi z javnostmi, strategije odnosov z javnostmi, okoljske spremenljivke, družbena kultura, medijsko okolje, infrastruktura, podjetja, Rusija
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 1115; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

3.
Les kot likovno izrazno sredstvo
Simona Slapšak, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Les kot likovno izrazno sredstvo smo se osredotočili na raziskovanje problematike oblikovanja in izdelovanja nakitnega okrasja iz lesa. K izboru raziskovalnega problema diplomskega dela je vplivalo predvsem naše dosedanje poznavanje materiala in naklonjenost unikatno oblikovanemu nakitu. Izbrana tematika je obravnavana s strokovno-teoretičnega in likovno-praktičnega vidika. Uporabljene so deskriptivna, komparativna, zgodovinska ter eksperimentalna raziskovalna metoda. Teoretični del je usmerjen k predstavitvi lesa kot materiala; tehnologije lesa – postopki obdelave in preoblikovanja lesa, simbolni pomen lesa in dreves, raziskovanje zgodovine krašenja človeškega telesa, funkcije in simbolnega pomena nakita. Raziskani so tudi likovni vidiki in odnosi likovnih spremenljivk do nakitnega okrasja. Teoretični del zaključujemo s predstavitvijo sodobnih oblikovalcev in ustvarjalcev nakita. Teoretičnemu delu sledi likovno-praktični del, v katerem smo se osredotočili na avtorsko oblikovan lesen nakit. V skladu z zastavljenimi hipotezami je ugotovljena likovna zanimivost samega materiala kot izhodišče za oblikovanje nakita, ki ga lahko z različnimi tehnološkimi postopki preoblikujemo in tako vplivamo na njegovo kvaliteto in izraznost. Les lahko v odnosu in kombinaciji z ostalimi materiali izgubi svojo prvotno izrazno moč in pomen.
Ključne besede: Les, lesen nakit, energija lesa, amulet, likovne spremenljivke, prostorski križ, tehnologija lesa.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 916; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (4,49 MB)

4.
VPLIV MAKROEKONOMSKIH RAZMER NA OBLIKOVANJE CEN NEPREMIČNIN
Niko Županec, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo preučuje odnos med makroekonomskimi spremenljivkami in cenami stanovanjskih nepremičnin v štirih državah, Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in v Veliki Britaniji. Raziskava temelji na metodi najmanjših kvadratov z namenom proučitve vpliva pojasnjevalnih spremenljivk, kot so bruto domači proizvod, realna višina dologoročnih obrestnih mer, stopnja brezposelnosti in drugih na odvisno spremenljivko, obravnavano v raziskavi, to je na indeks cene stanovanjskih nepremičnin. Podatki za analizo so pridobljeni iz sekundarnih virov, v obliki časovnih vrst. Podatke smo obdelali, da so bili primerni za analizo. Analizirali so izbrane makroekonomske kazalnike, za katere smo na podlagi preteklih raziskav in analiz predvidevali, da imajo vpliv na cene stanovanjskih nepremičnin. Tekom raziskave smo za vsako posamezno državo razvili linearni regresijski model in z metodo najmanjših kvadratov smo ocenili vpliv posameznega makroekonomskega kazalnika. Ob tem smo testirali vse zahtevane predpostavke metode najmanjših kvadratov, s čemer smo zagotovili verodostojne rezultate.
Ključne besede: nepremičnine, linearna regresija, ekonometrija, empirične raziskave, modeli, spremenljivke, analiza, kazalniki
Objavljeno: 14.09.2016; Ogledov: 552; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

5.
Vloga narave koeficientov pri poenostavljanju algebrskih izrazov
Mojca Štembergar, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo v ospredje postavlja težave, s katerimi se soočajo učenci pri poenostavljanju algebrskih izrazov. Temelje uspešnega poenostavljanja algebrskih izrazov postavljata ustrezno aritmetično predznanje ter sposobnost dojemanja algebrskega izraza kot proces in objekt (procept) s preklapljanjem med obema pogledoma. Na vzorcu 272 slovenskih osmošolcev smo preverjali, kakšno vlogo ima pri poenostavljanju algebrskih izrazov narava koeficientov členov. Ob tem nas je zanimalo, katere napake se pojavljajo pri poenostavljanju algebrskih izrazov. Sestavljen je bil preizkus znanja, v katerem so celoštevilske koeficiente algebrskih izrazov zamenjale decimalne številke in ulomki. Identifikaciji in štetju napak je sledila klasifikacija napak. Rezultati so pokazali, da so učenci najbolj uspešni pri poenostavljanju algebrskih izrazov s celoštevilskimi koeficienti, najmanj pa pri poenostavljanju algebrskih izrazov z ulomki. Pri poenostavljanju algebrskih izrazov se pojavljajo tako napake algebrske kot tudi aritmetične narave. Napake slovenskih osmošolcev se bistveno ne razlikujejo od napak, ki so jih zaznale raziskave v tujini, poleg tega sama narava koeficientov členov bistveno ne vpliva na vrsto napake. Napake so posledica nerazumevanja algebrske strukture, šibkega aritmetičnega predznanja, pa tudi vpliva novega znanja, ki se odraža v mešanju in napačni uporabi algebrskih pravil. Težave na algebrski in aritmetični ravni bi lahko omilili učni pristopi, ki bi dlje časa nudili ustrezno konkretno podporo predvsem tistim učencem, ki še niso dosegli formalne stopnje razvoja.
Ključne besede: matematika, poenostavljanje algebrskih izrazov, koeficienti, spremenljivke, napake učencev
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 1031; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

6.
Kompozicija, likovna artikulacija in formalna likovna analiza
Nika Vižintin, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Kompozicija, likovna artikulacija in likovna formalna analiza je obravnavana tema kompozicije v likovni umetnosti, preučitev uporabe kompozicijskih načel v likovnih delih, osnovno razumevanje likovnega jezika ter metodologija oblikovne analize likovnih del. Namen je bil tudi raziskati in dopolniti strategije doseganja kompozicije v lastnem praktičnem delu ter oblikovati iztočnice za nadaljnjo ustvarjanje. Poskušala sem odkriti specifično pravilo za vsebinsko ustrezno kompozicijo ter ugotoviti potek kodiranja likovnega dela. V praktičnem delu predstavim avtorska dela, ki se nanašajo na temo komponiranja – pospremljena so z opisom miselnega procesa in formalne likovne analize lastnih likovnih del. Analiza lastnih del pokaže zanimive rezultate, ki so opisani v sklepnem delu. Raziskovalna hipoteza je bila v teku raziskave potrjena, vendar razširjena.
Ključne besede: Kompozicija, likovna artikulacija, likovne prvine, likovne spremenljivke, format, kompozicijski principi, formalna likovna analiza.
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 3322; Prenosov: 591
.pdf Celotno besedilo (4,57 MB)

7.
Likovni jezik in nastanek logotipa
Urša Vidmar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo prikazali teoretični pregled področja likovnega jezika, ki pokriva likovne prvine, likovne spremenljivke in logotip. Vse to je izrednega pomena za nadaljnje razumevanje praktičnega dela diplomskega dela, ki se nanaša na postopek izdelave logotipa za kavarno in slaščičarno od same zamisli do končnega izdelka. Ugotovili smo, da je celoten postopek kompleksnejši, kot si običajno ljudje predstavljajo, in da je za vsakim logotipom ogromno pomenov, ki se jih niti ne zavedamo.
Ključne besede: Likovni jezik, likovne spremenljivke, logotip, oblikovanje.
Objavljeno: 02.06.2016; Ogledov: 1348; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

8.
NAPOVEDNE VREDNOSTI ZAPLETOV MED INTENZIVNIM ZDRAVLJENJEM PO KORONAROGRAFIJAH Z UPORABO LESTVICE EWS – EARLY WARNING SCORE
Metka Mikl, 2015, magistrsko delo

Opis: Early warning score /system – EWS; pri nas poznamo pod imenom zgodnji opozorilni sistem, točkovnik, lestvica. Je najpogosteje opisan sistem, namenjen odkrivanju ogroženih bolnikov in sprožanju odziva zdravstvenega osebja. Je preprost fiziološki točkovni sistem, ki ga lahko izračunamo ob bolnikovi postelji, z uporabo fizioloških spremenljivk (frekvenca dihanja, telesna temperatura, sistolični krvni tlak, frekvenca srca, stanje zavesti, nasičenost hemoglobina s kisikom v periferni arterijski krvi (SpO2)) ter aplikacija kisika. Za merjenje teh spremenljivk ni potrebna zapletena draga oprema in so ponovljive. Pri naši raziskavi smo izhajali EWS lestvice, ki smo jo povzeli iz priročnika z naslovom National Early Warning Score (NEWS) (Royal College of Physicians [RCP], 2012) in z njeno pomočjo poskušali napovedati zaplete po urgentni koronarografiji v treh različnih časovnih intervalih. Raziskovalna metodologija: izvedli smo kvantitativno raziskavo na vzorcu 38 bolnikov. Izhajali smo iz lestvice EWS povzetu po NEWS. Vzorec bolnikov je bil priložnostni z vključitvenim kriterijem urgentno opravljene koronarografije in napotitvijo bolnikov v Kardiološko intenzivno terapijo (KIT). Fiziološke spremenljivke smo zajemali s kliničnim monitorjem Philips. Razen ugotavljanja stopnje zavesti, kjer smo uporabili AVPU lestvico, smo zabeležili tudi aplikacijo kisika. Glede na seštevek vrednosti fizioloških spremenljivk, ter aplikacije kisika, ki je vrednost povečala za 2 točki, smo izračunali EWS in skušali napovedati zaplete. Raziskavo smo razdelili v tri različne časovne intervale merjenja fizioloških spremenljivk in računanja EWS. Prvo meritev smo izvedli ob sprejemu bolnika v Laboratorij za invazivno kardiološko diagnostiko in intervencijsko kardiologijo (LIK), drugo ob sprejemu v Kardiološko intenzivno terapijo (KIT), nato pa po 12 urah od sprejema v KIT. Vrednosti EWS smo primerjali s pojavom zapletov, ki so nastali v LIK, potem od sprejema v KIT in znotraj 12 ur od sprejema in v zadnjem časovnem oknu od 12 ur od sprejema, pa vse do 24 ur od sprejema v KIT. Za statistično obdelavo smo uporabili neparametrične teste in ROC krivuljo ter upoštevali značilnost pri p < 0,05. Rezultati: Na splošno lahko povzamemo, da je v različnih časovnih intervalih zaslediti višje vrednosti mediane EWS pri bolnikih z zapleti, kot v skupini bolnikov brez zapletov. V LIK-u je pri bolnikih z zapleti zaslediti višjo vrednost mediane EWS, in sicer 5,00 (IQR 3,75–9,00), medtem ko je v skupini bolnikov, kjer ni prišlo do zapleta, vrednost mediane EWS statistično nižja 1,00 (IQR 0,00–2,75) (p = 0,001). ROC krivulja glede napovedi zapletov, nam da relativno visoko napovedno vrednost površine pod krivuljo (AUC) 0,85 in interval zaupanja (CI 0,71–0,99). Tudi pri posameznih vrednostih fizioloških spremenljivk v LIK glede na pojavnost zapletov smo zabeležili statistično pomembne razlike in sicer pri frekvenci dihanja glede na pojavnost zapleta (p = 0,002), vrednosti SpO2 glede na zaplet (p = 0,003), aplikaciji kisika (p = 0,004), ter mejno visoka vrednost pri frekvenci pulza glede na pojavnost zapleta (p = 0,050). Pri spremenljivkah telesne temperature, sistoličnem krvnem tlaku in stanju zavesti nismo opazili statistično pomembnih razlik. Ob sprejemu v KIT zabeležimo statistično razliko mediane EWS pri bolnikih z zapletom 2,00 (IQR 0,50–7,00) ter bolnikih brez zapleta 1,00 (IQR 0,00–2,50) (p = 0,049). ROC krivulja glede napovedi zapletov nam da nižjo napovedno vrednost površine pod krivuljo (AUC = 0,65) in interval zaupanja (CI 0,45–0,86). Pri posameznih vrednostih fizioloških spremenljivk glede na pojavnost zapletov smo zabeležili statistično pomembno razliko pri: frekvenci dihanja (p = 0,006), sistoličnem krvnem tlaku (p = 0,036) in frekvenci pulza (p = 0,028) glede na pojavnost zapletov. Pri spremenljivkah vrednosti SpO2, telesni temperaturi, aplikaciji kisika in stanju zavesti nismo opazili statistično pomembnih razlik. Po 12 urah od sprejema v KIT je višja vrednost mediane EWS pri bolnikih z zapletom 1,00 (IQR 0,50–2,50), medtem ko je v skupini brez zapleta mediana EWS nižja in znaša 0,00 (IQR 0,00–2,00), ne predstavlja pa statistično pomembne razlike glede na pojav zapletov (p = 0,237). ROC krivulja glede napovedi zapletov nam da skoraj enako napovedno vrednost pod krivuljo kot ob sprejemu v KIT (AUC = 0,65) in nekoliko višji interval zaupanja (CI 0,42–0,89). Statistično pomembne razlike nismo zabeležili pri nobeni fiziološki spremenljivki. Sklep: Ugotavljamo, da nam je uporaba EWS točkovnika lahko v pomoč pri napovedovanju oz. odkrivanju bolnikov po koronarografijah s povečanim tveganjem, za poslabšanje njihovega zdravstvenega stanja ali nastanka zapletov, vendar le v zgodnjih fazah zdravljenja.
Ključne besede: EWS lestvica, fiziološke spremenljivke, koronarografija, zapleti bolnika
Objavljeno: 20.07.2015; Ogledov: 945; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

9.
Alternativni modeli realnih deviznih tečajev
Darja Boršič, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Pričujoči prispevek opisuje razne pristope k določanju ravnovesnih realnih deviznih tečajev: od teorije paritete kupne moči, ki je najbolj enostavna in najbolj uporabljena teorija na tem področju, do bolj sofisticiranih metod, ki jih v zadnjem času uporabljata Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna banka. Vključili pa smo tudi model oblikovanja realnega deviznega tečaja na osnovi keynesianskega modela temeljnih ekonomskih spremenljivk.
Ključne besede: pariteta, kupna moč, kupna moč denarja, devizni tečaji, spremenljivke
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 658; Prenosov: 31
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici